V italiji take suše ne pomnijo. Najbolj zaskrbljujoč je silen upad reke Pad, ki pomeni tudi resno ogroženost kmetijstva, s tem pa prehranske preskrbe, še posebej v času, ko je varnost zagotavljanja hrane zaradi vojne v Ukrajini že tako pod vprašajem.
Ob upoštevanju širjenja onesnaževal na podlagi vetrovnih razmer v času nesreče, so največje onesnaženje pričakovali v smeri vzhodno od podjetja v začetni fazi in v smeri jugozahodno od podjetja v kasnejši fazi poteka nesreče.
Evropska komisija je prejšnji teden predlagala različne ukrepe za obnovo poškodovanih ekosistemov po Evropi – od kmetijskih zemljišč do morij, od gozdov do urbanih okolij.
V slovenskih gozdovih se skriva obnovljivo bogastvo. Na leto vanje priraste devet milijonov kubičnih metrov oziroma za štiri kubične metre lesa na prebivalca. Od tega pa večina ostane neizkoriščenega – za izdelke ga namreč porabimo le okoli pol kubičnega metra na prebivalca. »Noro bi bilo tega potenciala ne izkoristiti,« je na Dnevih slovenskega lesarstva konec aprila izjavil državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Simon Zajc in poudaril, da bi morali doma vsako leto predelati vsaj tri milijone kubičnih metrov lesa in to z vzpostavitvijo dejavnosti, ki imajo vpliv na proizvodnjo izdelkov v celotni lesni verigi. Trenutno doma na leto predelamo nekaj manj kot dva milijona kubičnih metrov lesa.
Napovedujejo vroče in sušno poletje in najbolj trpijo mesta – oz. prebivalci mest. Temperature na površinah se v mestu hitro lahko povzpnejo do 70° C, asfalt absorbira toploto in jo vrača nazaj v okolje še ure po tem, tako da se tudi ponoči stežka shladi.
