Gre za SOPO Varstvo gnezd pribe, ki jo je mogoče vpisati na delih Ljubljanskega barja in Dravsko-Ptujskega polja, in sicer le na njivah. Gre za dele, kjer ornitološki podatki za zadnjih 5-10 let kažejo na redno gnezditev pribe.
Kako poteka izvajanje varstva gnezd v praksi?
“SOPO Varstvo gnezd pribe zahteva tesno sodelovanje med ornitologi, ki iščejo gnezda na njivah, kmetijsko stroko, ki poišče obdelovalce teh njiv in skupaj z ornitologom opravi obisk pri njih, ter kmeta, ki se odloči za vpis ukrepa za pribo,” povedo v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.
S tem kmet omogoči varno vzrejo mladičev, sam pa dobi odškodnino v višini 200 EUR za gnezdo, ki ga zavaruje (s količki). Na označenem delu njive do 15. junija ne sme opravljati nobenih del, ki bi lahko poškodovala gnezdo. Po tem datumu lahko tudi označeni del obdeluje brez omejitev. Vse mora dokazati tudi s fotografijami gnezda.
Koliko gnezd je že zavarovanih?
Do konca velikonočnih praznikov so ornitologi, kot poroča DOPPS, našli kar 96 gnezd pribe, od tega 68 na Dravsko-Ptujskem polju in 28 na Ljubljanskem barju.
“Žal jih je nekaj v času od najdbe tudi že propadlo – štiri zaradi plenjenja, eno zaradi kmetijskih opravil (gnojenje, med katerim je bilo gnezdo povoženo) ter eno iz ne povsem jasnega razloga, ki pa ne izključuje povoza s traktorjem. Še tri dodatna gnezda so bila potresena z gnojem, vendar so pribe na njih valile dalje, tako da sta popisovalki le nadomestili izginule in polomljene količke, kmetijske svetovalce pa smo prek AKTRP pozvali k čim hitrejšemu ukrepanju. Kot smo pričakovali, se je izkazalo, da je slednje bistveno za varstvo gnezd,” povedo.
Zakaj nekateri, tudi večja podjetja, ne sodelujejo?
Ornitologi koordinate gnezd sporočajo AKTRP praviloma še isti dan, včasih zgolj nekaj ur po njihovi najdbi. AKTRP prav tako v manj kot 24 urah obvesti kmetijsko svetovalno službo.
“Ta je konec marca pričela z deli za subvencijsko kampanjo 2023, zato je precej obremenjena, vendar smo dobili zagotovilo, da bo v kratkem obvestila vse kmete ter skupaj z ornitologi izvedla terenski obisk. Zelo pomemben člen v tej verigi pa so tudi kmetje sami,” poudarja DOPPS.
Prvi ogled na dveh kmetijah na Ljubljanskem barju je, kot povedo, prinesel zelo pozitiven odziv z vpisom ukrepa, medtem ko eden od kmetov na Dravsko-Ptujskem polju ukrepa ni želel vpisati. Prav tako imajo težave stopiti v stik z enim večjih živilsko predelovalnih podjetij s Štajerske, ki ima na svojih obdelovalnih površinah 30-40 gnezdečih parov prib.
“Tovrstne kolonije so z vidika varstva vrste izjemnega pomena, saj so pribe v njih veliko bolj učinkovite pri odganjanju morebitnih plenilcev kot pari, ki gnezdijo posamič, kar se ob koncu gnezditvene sezone pokaže v boljšem gnezditvenem uspehu,” še pojasnijo v DOPPS.
