Zvezane roke nevladnih organizacij?

31 avgusta, 2020
Andreja Šalamun

Odločitev vlade, da zaostri pogoje sodelovanja nevladnih organizacij v postopkih pridobivanja gradbenih dovoljenj, je po mnenju dr. Dušana Pluta izničenje enega od pomembnih demokratičnih mehanizmov. Kaj spremenjena zakonodaja pomeni za okolje?

 

Pred nedavnim se je v sklopu drugega interventnega protikoronskega zakona spremenila gradbena zakonodaja, ki med drugim postavlja veliko ostrejše pogoje za vključevanje nevladnih organizacij (NVO) v postopek pridobivanja gradbenih dovoljenj, konec maja pa je parlament potrdil tretji protikoronski paket, ki določila glede deregulacije gradbene zakonodaje podaljšuje do konca leta 2021. S tem naj bi preprečili zavlačevanje pri naložbah, ki so po prepričanju vlade ključne za zagon gospodarstva v obdobju po epidemiji. S spremembo zakona o varovanju narave, ki jo je v amandmaju predlagala poslanska skupina SNS, podprl pa tudi okoljski minister Andrej Vizjak, se vključevanje okoljskih organizacij, ki imajo status delovanja v javnem interesu na področju ohranjanja narave, onemogoča tudi v drugih upravnih in sodnih postopkih, opozarjajo nevladniki.

Kot pravijo na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP), je Vizjak amandma podprl, ker »imajo nekatere države EU uzakonjene podobne rešitve. Minister je izrazil tudi mnenje, da morajo biti za pridobitev statusa NVO izpolnjeni nekateri pogoji, ki so določeni že v zakonu o nevladnih organizacijah, pri NVO s statusom na področju narave pa morajo biti ti pogoji še strožji. Zaradi pridobljenega statusa so namreč NVO upravičene do financiranja in do pravnega varstva,« povedo na ministrstvu in dodajo, da imajo NVO pol leta časa, da se prilagodijo na nove, strožje zahteve. »Hkrati je bila z amandmajem na amandma urejena tudi širitev pravic za nekatere NVO, ki imajo koncesijo za upravljanje zavarovanih območij, upravljanje naravnih dobrin in za zaščito, reševanje in pomoč,« še povedo.

 

Zaradi neodzivnosti predsednika odstopil odbor za podnebno politiko

Mnogi so nad potezo vlade zgroženi, nasprotujejo ji tudi člani stalnega posvetovalnega odbora za podnebno politiko pri predsedniku republike Borutu Pahorju – Lučka Kajfež Bogataj, Mojca Dolinar, Andrej Gnezda, Zoran Kus, Rok Krajnc, Dušan Plut in Andreja Urbančič. Ker se predsednik ni odzval na spremenjeno zakonodajo, so odstopili. Kot je dejal Dušan Plut, se je s to spremembo praktično »izničil eden od zelo pomembnih demokratičnih mehanizmov«. Lučka Kajfež Bogataj pa pravi, da je problem širši in da se iz tovrstnih postopkov postopoma izključuje tudi stroka, ne le nevladne organizacije.

 

Rozman: Odkrit napad na naravo

»Vse poteze, ki jih je vlada sprejela v zadnjem obdobju, so odkrit napad na naravo, brez sprenevedanja,« pravi Rok Rozman, biolog, kajakaš in prvi obraz organizacije Balkan River Defence. Doda, da so to sicer počele tudi prejšnje vlade, a bolj na skrivaj. »Ta vlada pa je ubrala pristop ‘na polno’ in to na sistemski ravni,« pravi. Prepričan je, da spremenjena zakonodaja omogoča uničenje okolja. »Če dobijo sredstva za projekte, lahko to precej spremeni zdajšnjo podobo Slovenije. To se mi zdi strašno,« prizna Rozman. Poudari, da je veliko sodeloval z domačini v državah, kjer narava ni zaščitena z zakonodajo – na primer v Albaniji in Peruju. »V Sloveniji je z novim zakonom stanje veliko hujše kot v državah, ki sem jih naštel,« trdi. Še vedno sicer upa, da bo ustavno sodišče odločilo, da je sprememba neustavna. »Verjamem, da so pritiski veliki, govorimo vsaj o 14 milijardah kapitala, vendar vseeno verjamem v objektivnost ustavnega sodišča,« je optimističen Rozman.

 

Zaradi opozoril NVO sodišča ustavila 122 projektov

In kje vidi vlogo nevladnih organizacij? »Debata o nevladnih organizacijah je piar ministra, ki mu je dobro uspel. Njegov namen ni bil le omejiti dela in vpliva teh organizacij, temveč spremeniti gradbeno zakonodajo, kar mu je uspelo v tretjem koronazakonu,« pove. Opozori, da so NVO delovale relativno dobro, saj imamo naravo precej dobro ohranjeno. »Mislim pa, da politiki preveč zaslug pripisujejo nevladnim organizacijam. Te namreč ne morejo ustaviti projekta. Skozi proceduralne postopke lahko opozorimo na nepravilnosti, projekt pa lahko ustavi samo sodišče, če so bile nepravilnosti tudi potrjene,« pojasni Rozman. »V zadnjih petih letih so tako morala sodišča ustaviti 122 projektov, saj je šlo za hude kršitve zakonodaje. Če na to ne bi opozorili nevladniki, bi bili projekti izvedeni in mnogi od njih financirani iz davkoplačevalskega denarja,« še doda sogovornik.

 

MOP podpira rešitve, usklajene z Aarhuško konvencijo

»Ministrstvo za okolje in prostor bo podpiralo vse tiste rešitve ureditev delovanja v javnem interesu, ki bodo usklajene z Aarhuško konvencijo in evropsko direktivo o presoji vplivov na okolje. Namen urejanja tega področja so jasna merila in okviri, ki bodo omogočali kakovostno, strokovno sodelovanje organizacij, ki bo odražali mnenje kritične mase interesnih javnosti. Na ministrstvu pozdravljamo vse predloge, ki omogočajo uravnoteževanje varovanja okolja s hkratnim razvojem. »Pozdravljamo tiste pravne ureditve, ki v skrbi za ohranjanje narave dopuščajo razvoj v okviru jasno formiranih kriterijev, ki spodbujajo celovito in strokovno raven sodelovanja,« odgovarjajo na vprašanje, kako bo zgoraj omenjena sprememba pripomogla k bolj kakovostnemu zraku, vodi in okolju nasploh.

 

Novak: Med nevladniki je treba narediti red

Strinjata se tudi Sebastijan Zupanc, predsednik Zbornice komunalnega gospodarstva, in dr. Peter Novak, profesor, strokovnjak za energetiko in direktor družbe Energotech. »Spremembe v okoljski zakonodaji so prinesle veliko novosti in podpiram ministra v njegovih naporih, da se med nevladniki naredi red,« je jasen Novak. Meni, da bi morali pristopiti k urejanju celotne zakonodaje o prostoru in okolju na novih osnovah: »Ne varovanje okolja in prostora, ampak varovanje in izboljšanje človekovega in naravnega okolja s sonaravnim upravljanjem.« Potrebe po društvih s posebnim družbenim pomenom ne vidi. »Vsa društva so po svoje potrebna in imajo svojo vsebino dela. Skupine, ki so organizirane ad hoc, pa so lahko zanimiva družbena aktivnost, vendar morajo sprejeti tudi moralno in materialno odgovornost,« ocenjuje. Zupanc opozarja, da ne moremo reševati okolja tako, da ugasnemo gospodarstvo. »Lačen živeti v raju nima smisla,« ponazori. Meni, da je epidemija dokazala, da človeška dejavnost zelo vpliva na okolje, vendar moramo gospodarstvo kljub temu razvijati, pri tem pa paziti, da čim manj onesnažujemo okolje.

Novak trdi, da predvidene spremembe zakonodaje ne bodo bistveno vplivale na sonaravni razvoj Slovenije. »Problem v Sloveniji je konsenz o dolgoročnih ciljih in poteh do njihove uresničitve. Vsi bi imeli visok standard, toda brez industrije, vsi bi imeli čisti zrak, brez sežigalnic in TEŠ 6. Vsi bi imeli električne avtomobile, vendar brez elektrarn. Tako to ne gre. Zamujamo z odločitvami o dolgoročnem urejanju prostora in bivanja v njem,« je kritičen Novak.

 

Hot: Spremembe so nedopustne

»Nedavne spremembe so nedopustne. Vladajoča koalicija je kljub opozorilom tako nevladnikov kot tudi opozicijskih strank naravo odrinila na stranski tir ter tako poteptala vse dosedanje napore za varovanje okolja,« je prepričana poslanka stranke SD Meira Hot. »Jasno se je videlo, da so bile zakonske spremembe na področju varovanja okolja in omejevanja nevladnih okoljskih organizacij načrtovane in sistemsko izpeljane, vse z namenom, da se standardi in normativi pri varovanju okolja spustijo na minimum, nevladniki pa povsem omejijo,« je kritična. SD nasprotuje takšnemu omejevanju in zagovarja, da bi morali delo okoljskih nevladnih organizacij v okviru okoljske in podnebne krize okrepiti in podpreti. »To področje bo vsekakor treba spremeniti in vrniti v prvotno stanje takoj, ko bo to mogoče,« še doda.

 

Huš: Šolski primer izkoriščanja krizne situacije

»Kar se je zgodilo v zadnjih tednih, je skoraj šolski primer, kako izkoristiti krizno situacijo, da dereguliraš gradbeno zakonodajo in odpreš vrata za umazane gradnje,« pravi Katja Huš, predstavnica Greenpeacea v Sloveniji. Prepričana je, da je lahko škoda za okolje res velika in dolgotrajna. Zakaj? »V prihodnjem letu in pol se lahko zgradi karkoli, ne glede na to, kakšno škodo bi lahko utrpelo okolje. Z večjimi gradnjami se bo lahko začelo, še preden se prouči okoljski vpliv projekta in preden se pridobi pravnomočno gradbeno dovoljenje,« pojasni sogovornica. Poudari, da se s to spremembo iz postopkov za pridobitev gradbenih dovoljenj »mečejo ven vsi tisti, ki lahko opozarjajo na napake, na nezakonito onesnaženje okolja in bi navsezadnje lahko tudi peljali podjetja ali državo pred sodišče. S tem se zmanjšuje tudi nadzor sodišč nad delom MOP,« pove Huševa. Poudari, da bo končni prioritetni seznam investicij oblikovala koordinacijska skupina pod MOP in da jo skrbi, kaj vse se bo znašlo na njem. »Kriteriji za projekte so namreč zelo ohlapni, predvsem pa v ospredju ni okoljskega vidika,« razmišlja Huševa. »Ne pozabimo pa tudi, da so bile te spremembe sprejete brez javne razprave, po nujnem postopku v parlamentu, pravica do referenduma pa suspendirana,« še doda.

(Visited 71 times, 1 visits today)