Zanimanje za električne avtomobile vztrajno raste

1 septembra, 2020
Andreja Šalamun

Električna vozila so v letošnjem prvem četrtletju tržni delež povečala na 6,8 odstotka, medtem ko se je v tem obdobju zelo zmanjšalo povpraševanje po novih dizelskih in bencinskih vozilih, navajajo v Evropskem združenju avtomobilskih proizvajalcev (ACEA).

 

Promet je ena največjih težav na področju onesnaževanja okolja, zato so rešitve na tem področju še kako zaželene. Vse kaže, da si tudi alternativni viri aktivneje utirajo pot v naše jeklene konjičke. Čeprav več kot polovico trga EU (51,3 odstotka) še vedno pomenijo avtomobili na bencinski pogon, avtomobili na dizelski pogon pa skoraj 30 odstotkov, je povpraševanje po novih tovrstnih avtomobilih v prvih treh mesecih letos precej upadlo. Tako se je število dizelskih avtomobilov, registriranih v EU, zmanjšalo za skoraj 33 odstotkov, prodaja vozil z bencinskim motorjem pa je upadla za dobrih 32 odstotkov.

Nasprotno pa se je prodaja električnih vozil po podatkih ACEA v prvih treh mesecih letos več kot podvojila. Znotraj Unije je bilo registriranih 167.132 vozil na električni pogon in 232.525 vozil na hibridni pogon. Nad električnimi avtomobili so se najbolj navduševali na Češkem in v Italiji, povečalo pa se je tudi zanimanje v Sloveniji. Pri nas se je tako število na novo registriranih električnih vozil z lanskih 197 povzpelo na 387, kar je več kot 96-odstotna rast.

V Sloveniji se je število na novo registriranih električnih vozil z lanskih 197 povzpelo na 387, kar pomeni več kot 96-odstotno rast.

 

Spodbude že od leta 2011

Na Ministrstvu za infrastrukturo (MzI) pravijo, da prek Eko sklada država aktivno spodbuja razvoj e-mobilnosti. Tako omenjeni sklad že od leta 2011 dodeljuje nepovratna sredstva za električne avtomobile fizičnim in pravnim osebam. »Skladno z energetskim zakonom so sredstva za izvajanje programa Eko sklada zagotovljena iz zbranih prispevkov za povečanje energetske učinkovitosti,« pojasnijo na omenjenem ministrstvu. Tako so v letu 2015 fizičnim osebam za nakup električnih in hibridnih vozil namenili 0,21 milijona evrov nepovratnih sredstev, v letu 2019 pa 2,81 milijona. Pravnim osebam so v letu 2015 razdelili 0,52 milijona evrov nepovratnih sredstev, lani pa 2,18 milijona evrov.

Poleg nepovratnih sredstev pa je možno dobiti tudi povratna sredstva oziroma ugodna posojila ali kombinacijo povratnih in nepovratnih sredstev. Od 13. marca letos sta na spletni strani Eko sklada odprta že dva javna poziva za nakup električnih vozil za občane (79SUB-EVOB20) in pravne osebe (80-EVPO20).

 

S fosilnih goriv na alternativna

Na infrastrukturnem ministrstvu pravijo, da lahko v prihodnjih letih in desetletjih po svetu in tudi v Sloveniji pričakujemo povečano prodajo električnih avtomobilov. »Da bomo lahko dosegli postavljene okoljske cilje in zmanjšali izpuste ekvivalenta ogljikovega dioksida (CO₂) ter drugih onesneževal zraka, bo potreben prehod z vozil na fosilna goriva na vozila, ki za pogon uporabljajo alternativna goriva, kot so elektrika, vodik, stisnjeni in utekočinjeni zemeljski plin, utekočinjeni naftni plin, biogoriva in podobno,« poudarijo. Pojasnijo, da države EU nakup in uporabo električnih vozil spodbujajo z različnimi finančnimi instrumenti in drugimi aktivnostmi, kot so subvencije ob nakupu, oprostitev plačila različnih vrst davkov ali prispevkov in podobno. Aktivnosti za podporo uporabnikom električnih vozil pa potekajo tudi znotraj različnih evropskih projektov. Kot povedo na ministrstvu, v Sloveniji in v 15 drugih državah EU trenutno poteka projekt IDACS, katerega glavni namen je vzpostavitev nacionalnih dostopnih točk – spletnih portalov oziroma platform –, kjer bodo uporabnikom električnih vozil brez omejitev na voljo celoviti statični in dinamični podatki o polnilni/oskrbovalni infrastrukturi za vozila na alternativna goriva. »Trenutno je aktualna tudi pobuda, da bi gospodarstvo EU na področju avtomobilske industrije lahko okrevalo tudi na način, da bi sprejeli finančne spodbude za večjo prodajo električnih vozil,« povedo na infrastrukturnem ministrstvu.

Dodajo, da ima naša država trenutno zelo razvejeno javno mrežo polnilne infrastrukture za električna vozila, in sicer tako mrežo hitrih polnih mest na avtocestnem križu kot tudi mrežo počasnih in srednje hitrih polnilnih mest v urbanih naseljih.

 

Izpustov CO₂ ne bi smeli meriti samo na izpuhu avtomobila

Nedavno je nemški avtomobilski koncern Volkswagen objavil, da se bo v prihodnosti usmeril predvsem v razvoj električnih avtomobilov z baterijami, medtem ko naj bi druge pogonske tehnologije pustil ob strani, vključno s pogonom na zemeljski plin, ki naj bi ga povsem opustili. V Gospodarskem interesnem združenju za distribucijo zemeljskega plina (GIZ DZP) menijo, da so Nemci to odločitev najverjetneje sprejeli zaradi novih evropskih predpisov o varstvu okolja za proizvajalce avtomobilov, ki morajo občutno zmanjšati izpuste CO2 svojih voznih parkov. Prepričani pa so, da pri metodi za izračun CO2 ne bi smeli meriti emisij samo na izpuhu vozila, ampak da bi bilo treba upoštevati tudi proizvodnjo goriva ter proizvodnjo in razgradnjo vozil. Poudarjajo, da trenutna metoda ne kaže realno, koliko CO2 proizvede avto. Za električni avto na primer po tej metodi velja, da nima izpustov CO2, tudi če bi bila elektrika 100-odstotno proizvedena iz premoga. Na drugi strani pa ta metoda ne upošteva, ali je na primer plin obnovljiv ali ne. »Če natočiš biometan ali sintetični metan, že danes voziš skoraj nevtralno za naše podnebje,« menijo v GIZ DZP. Dodajo, da naj bi sredi prihodnjega leta znova preverjali uredbo o emisijah CO2 za vozne parke, kar naj bi ponudilo možnost, da EU popravi svojo usmeritev. Nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije (NEPN) predvideva bistveno povečanje števila vozil na plin, še posebno v segmentu avtobusov in tovornih vozil.

(Visited 48 times, 3 visits today)