Kako je in bo pandemija pomagala okolju

31 avgusta, 2020
Andreja Šalamun

Pandemija, ki je zajela svet zaradi novega koronavirusa, je v večini držav občutno omilila vpliv, ki ga človek povzroča naravi. Tudi v Sloveniji. Pa vendar z umirjanjem razmer znova raste tudi onesnaževanje. Bomo zmogli preseči dosedanje vzorce in varovanje okolja zagotoviti z zeleno gospodarsko rastjo?

 

Vsesplošna karantena, ki smo je bili prebivalci številnih držav deležni v zadnjih mesecih, je razkrila izjemno hitro sposobnost obnavljanja narave, če jo človek neha onesnaževati. Tudi v Sloveniji so se zmanjšanje prometa, zaprtje številnih podjetij in trgovin ter omejevanje ljudi na njihove domove precej poznala na okolju. »Z vidika okolja oziroma narave so bile posledice pandemije začasno dobrodošle,« pravijo v nevladni okoljski organizaciji Focus, društvu za sonaraven razvoj. Dodajo, da je bilo v tem času okolje bistveno manj obremenjeno. »Zastalo je veliko gospodarskih panog, opravili smo manj poti, v Sloveniji je zastal javni potniški promet, veliko ljudi je delalo od doma, ustavil se je tudi letalski potniški promet. Tako so se zmanjšale ne le emisije toplogrednih plinov, temveč tudi strupeni delci, dušikovi oksidi (NOx) in drugi polutanti v zraku, ki so za naše zdravje zelo nevarni,« pravijo v Focusu.

 

Podnebna kriza ostaja

Na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) navajajo, se je na primer količina delcev PM10 v obdobju med 15. marcem in 15. majem v primerjavi z istim obdobjem v letu 2019 zmanjšala za 13 odstotkov, dušikov dioksid se je zmanjšal za 40 odstotkov, dušikovi oksidi pa za 47 odstotkov. »Zmanjšanje onesnaženja gre na račun zmanjšanja emisij v prometu in delno tudi v industriji,« pravijo. Opozarjajo pa, da ima zmanjšanje negativne posledice v drugih segmentih.

»Kljub izjemnemu zmanjšanju emisij, ki smo mu bili priča v preteklih mesecih, podnebna kriza ostaja in se z vsakim dnem, ko ne ukrepamo, poglablja,« opozarjajo v Focusu. »Zmanjšanje emisij zaradi COVID-19 je še vedno manjše od tistega, ki je po mnenju znanstvenikov potrebno, da bi se izognili katastrofalnim posledicam podnebnih sprememb,« poudarjajo. Na okoljskem ministrstvu pa pravijo, da lahko s koncem epidemije in sproščanjem ukrepov pričakujemo, da se bodo emisije počasi povečevale.

 

Pandemija pospešila preobrazbo gospodarstva

»Pandemija je preobrazbi celotnega gospodarstva zagotovo dala velik pospešek,« pa meni Ana Struna Bregar, direktorica Centra energetsko učinkovitih rešitev (CER). »Marsikdo se boji zelene preobrazbe, vendar sprememb ne moremo ustaviti in lažje bo tistim, ki jih bodo izvedli čim prej. Slovenija bi lahko bila pri preobrazbi vodilna, pilotna in vzorčna,« je prepričana sogovornica.

V CER so gospodarske in finančne voditelje ter druge deležnike pozvali k nacionalnemu zavezništvu za zeleno, pametno in tehnološko napredno Slovenijo, načrt za oživitev gospodarstva pa mora biti po njihovem mnenju oblikovan tako, da bo hkrati reševal tudi globalni izziv podnebnih sprememb. Izjemna priložnost, ki lahko zagotovi okrevanje v smeri zelenega, krožnega, vzdržnega gospodarstva in s tem trajnostne družbe, se jim zdi kombinacija pristopov »od spodaj navzgor in od zgoraj navzdol«. Pozivajo, naj se ohranijo predvidene obsežne naložbe v zelenem dogovoru, ki naj sprožijo nov ekonomski model tudi na nacionalni ravni, vendar mora biti ta prožnejši, odpornejši in bolj suveren. »Podpirati mora prehod iz sedanjih netrajnostnih vzorcev v gospodarske dejavnosti, ki bodo ustvarjale delovna mesta z dodano vrednostjo. Temeljiti mora na zelenih in krožnih načelih ter na digitalizaciji. Finančni tokovi morajo biti usmerjeni v zelene naložbe, ne pa podpirati visokoogljičnih investicij,« našteje sogovornica.

Prepričana je, da nam novega gospodarskega modela ni treba ustvariti od začetka. »Številna orodja in tehnologije že imamo. V zadnjem desetletju pa smo dosegli pomemben napredek v številnih sektorjih na področju razvoja novih tehnologij in vrednostnih verig ter na področju zmanjšanja rabe energije, uporabe obnovljivih virov energije in večje energetske učinkovitosti,« še doda.

 

Ne ponavljajmo starih vzorcev

Pa vendar bi lahko vsaj nekatere nove vzorce ravnanj in navad, ki smo jih prevzeli med epidemijo, obdržali tudi v prihodnje. »Ponavljanje starih vzorcev bi bila velika napaka. Najti moramo načine, kako preprečiti večja onesnaženja zraka v mestnih regijah, ki povzročajo veliko obolelih in ogromno predčasnih smrti,« opozarjajo v društvu Focus. Na področju prometa je po njihovem mnenju nujno zmanjšati prometne tokove. Ljudje bodo morali več hoditi, kolesariti in uporabljati javni prevoz, osredotočati pa se bomo morali tudi na zmanjšanje tovornega prometa na cestah ter na uporabo alternativnih goriv, denimo elektrike. Prepričani so, da bi morali v panogah, ki to omogočajo, več pozornosti nameniti delu od doma, s čimer bi zmanjšali dnevne migracije, s tem pa tudi onesnaženje in potrebo po infrastrukturi. Nujna koraka sta tudi manjša raba energije in odmik od fosilnih goriv k obnovljivim virom. »Vsekakor pa je zdaj priložnost za premislek vseh družbenih struktur,« menijo v društvu Focus.

 

Kriza je vedno tudi priložnost

Kriza vedno prinaša tudi priložnost, se strinjajo na okoljskem ministrstvu. »Z učinkovitim izvajanjem že sprejetih programov, kot sta Nacionalni energetsko podnebni načrt (NEPN) in program Sklada za podnebne spremembe, ter zastavljenih projektov, kot je strateški projekt razogljičenja Slovenije prek prehoda v krožno gospodarstvo, bi se lahko prebili med vodilne države EU pri uresničevanju Evropskega zelenega dogovora, z velikimi dolgoročnimi učinki na gospodarsko konkurenčnost, zaposlovanje in druge družbene cilje,« so prepričani. Pravijo, da bodo izvajali ukrepe, ki so si jih določili v vseh strateških dokumentih. »Na ministrstvu pripravljamo dolgoročno podnebno politiko, ki sledi cilju, da bo Slovenija do leta 2050 podnebno nevtralna družba,« poudarijo, podrobnosti pa ne razkrijejo.

 

Vlaganje v nizkoogljične tehnologije ne more biti sporno

Kaj dobrega lahko iz razmer, v katerih smo se znašli v preteklih mesecih, prinesemo tudi v prihodnost? »Spoznanja o tem, kako delujejo posamezni ukrepi, izkušnje z »ozelenitvijo« poslovanja podjetij (na primer priporočila za videokonference oziroma internetne sestanke; kako izkoristiti dosedanje odpadke kot vire, ali še bolje, kako zasnovati izdelke in postaviti celoten proizvodni proces, da bomo čim bolj snovno in energetsko učinkoviti –  krožni), bodo še naprej relevantni,« odgovarjajo na MOP. Pravijo, da vlaganje v e-mobilnost, pametna omrežja in še marsikatero drugo nizkoogljično tehnologijo ne more biti sporno. »Hkrati pa so potrebni sprotno spremljanje, interdisciplinarni in čezsektorski pristop, da bomo lahko upoštevali spremenjene razmere. Čim prej moramo spoznati, kaj bo drugače, kar zahteva vlaganja v strokovno in znanstveno spremljanje sedanjih razmer z vseh relevantnih vidikov, tako gospodarskih kot okoljskih in družbenih,« poudarjajo na ministrstvu.

Kriza je priložnost za pridobivanje novega znanja, za prenovo poslovnih in tehnoloških modelov v bolj trajnostne ali krožne modele, za krepitev digitalizacije ter preskoke v nove industrije z veliko dodanega znanja in dodane vrednosti, pravijo na gospodarskem ministrstvu.

 

Razgaljene slabosti globaliziranega gospodarstva

V Focusu pravijo, da je družbena kriza, ki jo je sprožil koronavirus, razgalila »mnoge slabosti globaliziranega kapitalističnega gospodarstva, obsedenega z rastjo – povečanje negotovosti za najbolj ranljive skupine ljudi, okrnjene sisteme zdravstvenega varstva zaradi desetletij varčevalnih politik in podcenjevanje nekaterih najpomembnejših poklicev in človeških dejavnosti. Kljub temu se politične in ekonomske elite po vsem svetu še naprej oklepajo neskončne rasti kot najpomembnejšega cilja gospodarskih politik,« so kritični v društvu.

»Namesto da bi obupano poskušali znova zagnati uničevalni stroj rasti, izkoriščanje planeta in ljudi, bi morali za začetek prehoda v smeri drugačne družbe graditi na lekcijah iz preteklosti ter obilici socialnih in solidarnostnih pobud, ki so v zadnjih mesecih vzniknile po vsem svetu,« menijo. Poudarjajo, da moramo na prvo mesto postaviti reševanje ljudi in planeta, v nasprotju s finančno krizo leta 2008, po kateri so se reševale korporacije, in izstopiti iz te krize z ukrepi zadostnosti, ne varčevanja.

 

Vse več pobud za zeleno okrevanje

Strinjajo se tudi znanstveniki. Povsod po Evropi nastajajo različne pobude za zeleno okrevanje gospodarstva in v podporo zelenemu dogovoru, ki predvideva, da bo EU do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina. Pripravljajo in izvajajo številne ukrepe za blažitev krize in vnovično okrevanje gospodarstva. »Na ravni EU so bili v okviru Načrta za okrevanje predstavljeni novi ukrepi, ki bodo v veliki meri usmerjeni v uresničevanje Evropskega zelenega dogovora in pospeševanje digitalizacije. Krepi se tudi program Obzorje Evropa, da se bodo lahko iz njega financirale življenjsko pomembne raziskave na področju zdravja, odpornosti ter zelenega in digitalnega prehoda,« pravijo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT). Raziskovalci z univerz Cambridge in Oxford ter London School of Economics in Joseph Stiglitz pa so pred nedavnim objavili analizo, ki kaže, da so za okrevanje gospodarstva po pandemiji zaradi virusa SARS-CoV-2 najbolj smiselni zeleni ukrepi. Z njimi lahko oživimo gospodarsko dogajanje, hkrati pa pripomoremo k čistejšemu in bolj zdravemu okolju.

S koncem epidemije in sproščanjem ukrepov lahko pričakujemo, da se bodo emisije počasi povečevale, pravijo na okoljskem ministrstvu.

 

Preventiva je boljša od kurative

Ali in kako se bomo tega lotili v Sloveniji? »Zgoraj omenjena študija je ena od mnogih, ki potrjujejo ugotovitev, da je preventiva boljša od kurative. Toda problem je globok, saj zadeva spremembe v celotni strukturi družbe,« opozarja dr. Peter Novak, dober poznavalec slovenske energetike in direktor družbe Energotech. »To pomeni odhod iz klasičnega kapitalizma v postkapitalizem, ki ga lahko imenujemo sonaravna družba. Ali so lastniki kapitala in upravljavci finančnih tokov pripravljeni dati vajeti iz rok?« se sprašuje.

https://portofin.si/

Upa, da bo prišlo do uresničitve Evropskega zelenega dogovora in da bomo »uporabljali podnebni sklad v skladu z njegovo prvobitno namembnostjo, za zmanjšanje izpustov in ne za študije o tem; uresničili demo postrojenje za proizvodnjo sintetičnega dizla iz organskih odpadkov; uresničili projekt uplinjanja biomase in odpadkov namesto sežigalnic ter zgradili hidroelektrarne in pripadajoče črpalne hidroelektrarne na Savi, Muri in še kje.

Vlada vidi sedanjo krizo tudi kot priložnost, da se prek izvajanja nove strategije industrijske politike, ki je trenutno v pripravi in bo veljala od leta 2021, podpre prenova in posodabljanje slovenskega gospodarstva v smeri zelenega, ustvarjalnega in pametnega, v skladu s pozicijskim sloganom green.creative.smart, pravijo na gospodarskem ministrstvu. »Kriza namreč pomeni priložnost za pridobivanje novega znanja, za prenovo poslovnih in tehnoloških modelov v bolj trajnostne ali krožne modele, za krepitev digitalizacije ter preskoke v nove industrije z veliko dodanega znanja in dodane vrednosti,« navajajo.

 

Na prvo mesto moramo postaviti reševanje ljudi in planeta, v nasprotju s finančno krizo leta 2008, po kateri so se reševale korporacije, in izstopiti iz te krize z ukrepi zadostnosti, ne varčevanja, pravijo v društvu Focus.

 

Oživljanje gospodarstva naj vodi do blaginje ljudi

Potrebujemo način oživljanja gospodarstva, ki vodi do blaginje ljudi, ne pa v izkoriščanje ljudi in še večje izkoriščanje planeta, ki ima omejene zmogljivosti, poudarjajo v društvu Focus. »Od tega, kam bodo usmerjeni milijardni paketi državnih pomoči, bo odvisno, v kakšno smer bosta šla naš razvoj in prihodnost. Če bo pri ukrepih zanemarjeno reševanje podnebne krize in doseganje zavez Pariškega sporazuma, bomo podnebno krizo nepopravljivo poglobili in s tem tudi druge krize, ki jih bo sprožila – na primer humanitarno, varnostno, ekološko,« opozarjajo. Menijo, da bi moral izhod iz te krize temeljiti na odcepitvi od ideje neskončne gospodarske rasti kot ključnega elementa blaginje in politik. »Tovrstna oživitev gospodarstva, ki ima za osnovo ustvarjanje pravične družbe, sledi petim načelom: postavitev življenja v središče gospodarskih sistemov, radikalno prevrednotenje dela, potrebnega za dobro življenje vseh, organiziranje družbe okoli zagotavljanja nujnih dobrin in storitev, demokratizacija družbe ter utemeljitev političnih in gospodarskih sistemov na načelu solidarnosti,« še naštejejo v nevladni organizaciji.

(Visited 43 times, 1 visits today)