Kot je 17. avgusta sporočil Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), so ministrstvu prvo strokovno mnenje posredovali 8. januarja. Nanaša se na južni del države oziroma Novomeško, Kočevsko-Belokranjsko, Notranjsko in Primorsko lovsko upravljavsko območje.
Drugo mnenje, za Zahodno visoko Kraško, Triglavsko, Gorenjsko, Kamniško-Savinjsko in Pohorsko območje, so poslali 19. januarja. Obe strokovni mnenji vsebujeta tudi pozitivno stališče Zavoda RS za varstvo narave.
Ker dovoljenj še vedno ni, je ZGS ministrstvo v začetku avgusta pozval, naj jih izda čim prej.
Letos 46 škodnih dogodkov
Zavod svoj poziv utemeljuje tudi z letošnjimi podatki. Od januarja do julija so na območjih, na katera se nanašata strokovni mnenji, zabeležili 46 škodnih dogodkov in 94 dokazanih izgub rejnih živali zaradi napadov volkov. Posebej izstopata Gorenjska in Notranjska.
»Le z aktivnim upravljanjem s populacijo volkov bomo lahko dosegli trajnostno sobivanje velikih zveri s človekom,« so ob pozivu ministrstvu poudarili na ZGS.
Volk je zavarovana vrsta
Volk je v Sloveniji zavarovana živalska vrsta, zato odstrel ni mogoč na enak način kot pri lovnih vrstah.
Za poseg morajo biti izpolnjeni zakonsko določeni pogoji. Med drugim ne sme obstajati druga zadovoljiva možnost, poseg ne sme škodovati ohranitvi ugodnega stanja populacije, obstajati pa mora tudi upravičen razlog, denimo preprečevanje resne škode.
AAG: Pogoji za odstrel niso dokazani
Postopek ima tudi drugo stran. Oragnizacija Alpe Adria Green (AAG) se je februarja vključila v upravni postopek kot stranski udeleženec in predlaganemu odstrelu nasprotuje.
V AAG menijo, da strokovno mnenje ZGS in z njim usklajeno stališče Zavoda RS za varstvo narave ne dokazujeta dovolj jasno, da so izpolnjeni pogoji za poseg v zavarovano vrsto.
»Izpodbijamo predlagani odstrel volkov še iz drugih razlogov, navedenih v tej izjavi,« so zapisali v AAG in med drugim opozorili na vprašanje, ali je bila dovolj jasno dokazana resna škoda ter ali so bile pred odločitvijo za odstrel dejansko izčrpane druge možnosti.
ZGS je v strokovnih podlagah navajal 144 škodnih dogodkov v obdobju med letoma 2023 in 2025 ter približno 91.000 evrov materialne škode.
AAG opozarja, da skupno število dogodkov samo po sebi še ne pove, ali gre za lokalno ponavljajočo se resno škodo ali za bolj razpršene konflikte.
Pomembno vprašanje je po njihovem tudi preventiva. ZGS in Zavod RS za varstvo narave ocenjujeta, da preventivni ukrepi ponekod, predvsem na planinskih in drugih zahtevnih pašnikih, niso dovolj učinkoviti oziroma izvedljivi. AAG temu oporeka in meni, da bi bilo treba najprej dokazati, da so bile druge možnosti dejansko preizkušene in izčrpane.
AAG se sklicuje tudi na raziskave o učinkovitosti odstrela pri zmanjševanju škode na domačih živalih in opozarja, da odstranitev volkov sama po sebi še ne pomeni manj napadov. Organizacija zato predlaga ustavitev postopka oziroma dopolnitev strokovnih podlag.
Odločitev je zdaj na ministrstvu
Vprašanje upravljanja volka se je v zadnjih letih dodatno zaostrilo tudi na evropski ravni, kjer je bil njegov varstveni status znižan iz strogo zavarovane v zavarovano vrsto. To državam omogoča nekoliko več prožnosti pri upravljanju populacij, vendar morajo še vedno zagotavljati njihovo ugodno varstveno stanje.
Tako se v Sloveniji ponovno odpira vprašanje, ki ga država rešuje že vrsto let: kako zmanjšati škodo rejcem in omogočiti živinorejo tudi na območjih volka, ne da bi pri tem ogrozili dolgoročno ohranitev ene ključnih velikih zveri naših gozdov.
Za zdaj odločitev ostaja na ministrstvu.
Preberite tudi:
Volkovi in medvedi v Sloveniji: res zgodba o uspehu?
Vse manj volkov – vse več šakalov
