Evropski parlament medtem opozarja, da 80 odstotkov potnikov obišče zgolj 10 odstotkov svetovnih destinacij.
Kaj se zgodi, ko turistični uspeh preseže meje prostora? Pogledali smo deset krajev, kjer je množični turizem že pustil konkretne posledice v okolju.
Turizem prinaša delovna mesta in denar, toda tam, kjer število obiskovalcev preseže zmogljivosti prostora, postane tudi okoljski problem. Poraba vode in energije naraste, nastaja več odpadkov in odpadnih voda, širijo se nastanitve in promet, pritisk pa občutijo obale, gozdovi, koralni grebeni in druga občutljiva območja.
Program ZN za okolje (UNEP) opozarja, da z rastjo turizma rastejo tudi poraba vode, energije in zemljišč, količina odpadkov, izpusti ter izguba biotske raznovrstnosti.
1. Bali, Indonezija – raj z ogromnim problemom z odpadki
Hitra rast turizma je na Baliju povečala pozidavo, porabo vode ter količino odpadkov in odpadnih voda. Problem je postal tako očiten, da so indonezijske oblasti že leta 2017 na delih otoka razglasile »izredne razmere zaradi smeti«. UNEP Bali navaja kot enega najbolj prepoznavnih primerov, kako lahko turistični razcvet preseže sposobnost otoka za ravnanje z odpadki.
2. Benetke, Italija – mesto pod pritiskom obiskovalcev
Benetke so postale skoraj simbol čezmernega turizma. UNESCO opozarja, da je izjemno velik turistični pritisk že povzročil funkcionalno preobrazbo mesta: stanovanja prebivalcev nadomeščajo turistične nastanitve, tradicionalne dejavnosti pa dejavnosti, namenjene obiskovalcem. Med ključnimi vprašanji upravljanja svetovne dediščine UNESCO izrecno navaja prav turistični pritisk.
3. Mallorca, Španija – turizem tekmuje za omejene vire
Na otoku se največji pritisk pojavi prav poleti, ko je vode najmanj, obiskovalcev pa največ. Hoteli, bazeni, igrišča za golf in milijoni turistov povečujejo porabo vode, obenem pa rastejo količine odpadkov in pritisk na obalo. Mallorca je eden značilnih evropskih primerov vprašanja, koliko turistov lahko omejen otoški prostor dolgoročno prenese.
4. Maya Bay, Tajska – plažo so morali zapreti
Maya Bay je eden najbolj dramatičnih primerov. Množice obiskovalcev in turističnih čolnov so povzročile onesnaževanje in poškodbe občutljivega morskega okolja, zato so tajske oblasti zaliv leta 2018 zaprle, da bi se lahko ekosistem obnovil. UNEP je zaprtje izpostavil kot primer ukrepanja proti okoljski škodi zaradi množičnega turizma.
5. Boracay, Filipini – zaprli so kar celoten otok
Tudi Boracay je postal žrtev lastnega turističnega uspeha. Zaradi težav z odpadnimi vodami, kanalizacijo in hitro turistično gradnjo so filipinske oblasti leta 2018 otok za obiskovalce začasno popolnoma zaprle. V času zaprtja so med drugim urejali kanalizacijsko in drugo infrastrukturo.
6. Mount Everest, Nepal – odpadki tudi na strehi sveta
Vzpon na najvišjo goro sveta je iz izjemnega alpinističnega dosežka postal tudi velik turistični posel. Z večjim številom odprav so se povečale količine zapuščene opreme, embalaže, jeklenk in človeških iztrebkov. Nepalske oblasti zato že leta zaostrujejo pravila in organizirajo odstranjevanje odpadkov z gore.
7. Galapaško otočje, Ekvador – obiskovalci na enem najobčutljivejših krajev sveta
Galapagos je zaradi svoje izoliranosti dom številnih vrst, ki jih ni nikjer drugje. Prav zato ima rast turizma še večje posledice: poleg odpadkov in porabe virov pomeni več ljudi tudi več letalskega in pomorskega prometa ter večjo nevarnost vnosa tujerodnih vrst. UNESCO je zaradi nadaljnje rasti turizma in komercialnih letov izrazil »resno zaskrbljenost« ter zahteval ukrepe za omejevanje nadaljnje turistične rasti.
8. Dubrovnik, Hrvaška – preveč ljudi na zelo majhnem prostoru
Dubrovnik je postal eden najbolj znanih evropskih primerov čezmernega turizma. Poseben problem predstavljajo dnevi, ko se običajnim obiskovalcem pridruži več tisoč potnikov s križark, zaradi česar je pritisk skoncentriran na majhno zgodovinsko jedro, ogromen. Posledice niso le gneča, temveč več prometa, odpadkov, porabe energije in pritisk na mestno infrastrukturo.
9. Santorini, Grčija – majhen otok, milijoni obiskovalcev
Santorini ima omejen prostor in omejene naravne vire, turistično povpraševanje pa je izjemno. Gradnja nastanitev, cest in druge infrastrukture spreminja pokrajino, v najbolj obremenjenih mesecih pa se močno povečata poraba vode in količina odpadkov. Prav otoške in obalne destinacije Evropski parlament izpostavlja kot posebej občutljive zaradi njihove okoljske ranljivosti in odvisnosti od omejenih virov.
10. Machu Picchu, Peru – tudi svetovna dediščina ima mejo
Machu Picchu je postal tako obiskan, da obiskovalcev ni več mogoče preprosto spuščati na območje brez omejitev. UNESCO turizem opisuje kot dvorezen meč: prinaša pomembne prihodke, hkrati pa povzroča velike kulturne in ekološke vplive. Naraščanje števila obiskovalcev zahteva nadzor dostopa, upravljanje prometne infrastrukture in ukrepe za zmanjševanje vplivov na občutljivo območje.
Preberite tudi:
- Temna stran planeta (1. del) – 10 najbolj onesnaženih krajev na svetu
- Temna stran planeta (2. del) – 10 najbolj onesnaženih rek na svetu
- Temna stran planeta (3. del) – 10 najbolj onesnaženih plaž na svetu
- Temna stran planeta (4. del) – 10 najhujših okoljskih katastrof v zgodovini
- Temna stran planeta (5. del) – 10 krajev, kjer je pitna voda letos že velik problem
- Temna stran planeta (6. del) – 10 znanih plaž, ki zaradi onesnaženja niso za kopanje
- Temna stran planeta (7. del) – 10 pristanič, kjer je onesnaženje del vsakdana
- Temna stran planeta (8. del) – 10 mokrišč, ki jih suša spreminja pred našimi očmi
- Temna stran planeta (9. del) – 10 najbolj ogroženih morskih ekosistemov
- Temna stran planeta (10. del) – 10 držav, kjer zaradi svetlobnega onesnaženja skoraj ni več noči
- Temna stran planeta (11. del) – 10 držav, ki porabijo največ pesticidov
- Temna stran planeta: 10 držav, ki ustvarijo milijone ton nevarnih odpadkov
- Temna stran planeta: 10 držav, ki ustvarijo največ elektronskih odpadkov
- Temna stran planeta: 10 držav z najnižjo samooskrbo s hrano
