Po podatkih Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE) je skupna ekonomska škoda kot posledica vremenskih ujm med leti 1980 in 2023 znašala 17,5 milijard evrov. Kot so poudarili, je obseg škode za prihodnost sicer težko napovedati z zanesljivostjo, a glede na projekcije povprečnih povprečnih temperatur, padavin, pogostnosti in moči izjemnih vremenskih dogodkov lahko pričakujemo, da se bodo vsaj nadaljevale, če ne še stopnjevale.
Slovenija v opaznem vodstvu pred preostalo EU
Glede na podatke Evropske agencije za okolje je Slovenija po številu prebivalcev v EU na prvem mestu po količini ekonomske škode, povzročene zaradi posledic podnebnih sprememb. Omembe vredno je naše močno vodstvo pred drugo-uvrščenim Luksemburgom – če ta beleži škodo na prebivalca v višini okrog 2700 €, je vrednost v Sloveniji več kot trikrat višja, in sicer kar 8700 €. Povedne so tudi primerjave z drugimi državami: na Hrvaškem, na primer, znaša ekonomska škoda na prebivalca 850 €, na Slovaškem pa 370 €.
Ukrepi so široko zastavljeni, njihovi učinki pa razpršeni
Prilagoditve na podnebne spremembe so zato vse bolj nujne. Ker pa vreme vpliva na širok nabor dejavnosti, so načini prilagajanja številni in raznoliki, njihovi učinki pa široko razpršeni. Med rešitve tako spadajo različni koraki za zmanjševanje ranljivosti ljudi, narave in infrastrukture, po drugi strani pa imajo pomembno vlogo tudi ukrepi, ki prispevajo ne le k prilagajanju na vplive podnebnih sprememb, temveč tudi k njihovemu blaženju. Sem spadajo denimo naravne rešitve, kot so obnova gozdov in mokrišč.
Nekaj primerov možnih podnebnih rešitev:
- Krepitev odporne infrastrukture
- Sajenje rastlinskih vrst, odpornih na sušo, uvajanje zelene infrastrukture
- Izgradnja sistemov za shranjevanje vod
- Zmanjševanje podnebnih tveganj
- Ustrezno upravljanje zemljišč za zmanjševanje tveganja požarov
- Izboljševanje zaščitnih sistemov pred ekstremnimi vremenskimi pojavi
- Izboljšanje sistemov zgodnjega opozarjanja
