Mokrišča so območja, kjer se stikata voda in kopno, njihova vloga pa sega daleč preko ohranjanja narave – predstavljajo temelj vodne varnosti, podnebne odpornosti in biotske raznovrstnosti.
Svetovni dan mokrišč obeležujemo v spomin na podpis Ramsarske konvencije 2. februarja 1971 v Iranu. Gre za najstarejši sodobni globalni okoljski sporazum, ki je v celoti posvečen enemu ekosistemu. Danes konvencijo podpira 172 držav pogodbenic, ki so se zavezale k ohranjanju in trajnostni rabi mokrišč.
Mokrišča pokrivajo približno 6 odstotkov kopenske površine Zemlje, vendar zagotavljajo nesorazmerno velik delež ekosistemskih storitev. So ključni vir pitne vode in hrane, izboljšujejo kakovost voda, zmanjšujejo poplavno ogroženost, zadržujejo vodo v sušnih obdobjih ter blažijo vplive ekstremnih vremenskih dogodkov. Poseben pomen imajo tudi kot ponori ogljika – barja in šotišča, ki pokrivajo le 2 odstotka svetovnih površin, hranijo približno 30 odstotkov vsega kopenskega ogljika.
Mokrišča “delajo” 24 ur na dan za vse nas
Kljub temu mokrišča izginjajo izjemno hitro
Od leta 1700 je izginilo več kot 80 odstotkov svetovnih mokrišč, v zadnjih desetletjih pa se izguba nadaljuje s hitrostjo, ki je trikrat večja kot pri gozdovih.
Glavni vzroki so:
- izsuševanje,
- urbanizacija,
- intenzivno kmetijstvo,
- regulacije vodotokov,
- onesnaževanje ter
- vse izrazitejši vplivi podnebnih sprememb.
V zadnjih letih se mokrišča vse bolj uveljavljajo kot osrednji element podnebnih politik. Mednarodne organizacije jih prepoznavajo kot naravno infrastrukturo, ki hkrati prispeva k blaženju in prilagajanju na podnebne spremembe. Ob letošnjem svetovnem dnevu mokrišč je bil poseben poudarek namenjen tudi vlogi lokalnega in tradicionalnega znanja pri njihovem upravljanju in ohranjanju.
