Dogodek je združil vlade, strokovnjake in mednarodne organizacije z namenom okrepiti strateško vlogo CITES v globalnih prizadevanjih za ohranitev narave, predvsem na področju financiranja, sledljivosti in zakonite trgovine z ogroženimi prostoživečimi vrstami.
Poudarek na financiranju narave in zapiranju finančne vrzeli
Državna sekretarka Kociper je v nagovoru posebej izpostavila vse večji razkorak med potrebami za ohranjanje biotske raznovrstnosti in dejansko razpoložljivimi finančnimi viri. Po njenih besedah se države vse pogosteje soočajo z izzivom, kako zagotoviti stabilno, dolgoročno in pravično financiranje naravovarstvenih projektov.
Slovenija v tem kontekstu poudarja kombinacijo različnih virov financiranja:
- javno financiranje,
- inovativni finančni instrumenti,
- zasebne naložbe ter
- naravi prijazne obveznice, ki postajajo ključni element trajnostnega financiranja.
Državna sekretarka je izpostavila, da države članice Evropske unije – med njimi tudi Slovenija – redno prispevajo v Sklad za globalni okvir biotske raznovrstnosti (GEF), ki je ključen mehanizem za zagotavljanje sredstev državam po svetu. “Za Slovenijo so ukrepi ohranjanja narave naložba v prihodnost, ne strošek,” je poudarila, ter spomnila, da se to odraža tudi v pripravi Nacionalnega načrta obnove narave in izvajanju evropske uredbe o obnovi narave.
Digitalna sledljivost kot steber zakonite trgovine
Pomemben del govora je bil namenjen tudi izboljšanju preglednosti trgovine z živalskimi in rastlinskimi vrstami. Kociper je poudarila, da CITES najbolje deluje, ko so podatki jasni in dostopni, postopki sledljivi, nadzor pa učinkovit. Pri tem imajo ključno vlogo:
- elektronska dovoljenja CITES,
- povezovanje z carinskimi sistemi,
- ter robustni digitalni nadzorni mehanizmi.
“Digitalne rešitve ne le zmanjšujejo tveganje nezakonite trgovine, temveč omogočajo tudi boljšo analizo tveganj ter učinkovitejši, ciljno usmerjen nadzor,” je pojasnila.
Vloga znanstvenih organov in primer Slovenije
Posebno pozornost je namenila vlogi znanstvenih organov CITES, ki zagotavljajo podatke o stanju vrst in tokovih trgovine. Ti podatki so ključni za sorazmerne in učinkovite ukrepe. Slovenija ima na tem področju bogate izkušnje: 37 odstotkov ozemlja je vključenega v Natura 2000, kar dokazuje, da je mogoče združiti visoko stopnjo varstva narave in hkrati ohranjati konkurenčno, izvozno usmerjeno gospodarstvo.
Pravičnost pri izvajanju CITES: podpora državam z manj viri
V razpravi je Kociper poudarila, da morajo biti mehanizmi financiranja pravični. Za številne države, zlasti najmanj razvite, so nove obveznosti lahko preveliko breme, če nimajo dostopa do ustreznih sredstev in tehnične podpore. Slovenija zato podpira krepitev zmogljivosti prek:
- usposabljanja nadzornih organov,
- podpore znanstvenim institucijam,
- krepitve administrativnih struktur.
Državna sekretarka je ob tem mednarodnim finančnim institucijam in zavarovalniškemu sektorju sporočila, naj CITES – s petimi desetletji izkušenj – prepoznajo kot ključen del globalne finančne infrastrukture za naravo.
