Ocena stanja posameznih področij je pokazala, da sta področji morja in gozda najbolje ocenjeni oz. v najboljšem stanju.
A na drugi strani je področje okolja in zdravja, ki je bilo ocenjeno kot zelo slabo, poglejmo, zakaj?
Izpostavljenost onesnaženemu zraku
Podatki Evropske agencije za okolje kažejo, da k bremenu bolezni v Evropi največ prispevajo onesnaženost zraka, hrup in podnebne spremembe. Zadnje študije, narejene v Sloveniji, potrjujejo, da je izpostavljenost otrok kot bolj ranljive družbene skupine onesnaženemu zraku visoka. V letu 2018 je bilo približno 2 % otrok izpostavljenih koncentracijam med 31 in 40 µg PM10/ m3, v letu 2019 pa kar 53 %. Svetovna zdravstvena organizacija kot mejno vrednost priporoča 15 µg PM10 /m3.
Dolgotrajna izpostavljenost delcem PM10 poveča tveganje za umrljivost in obolevnost za boleznimi pljuč ter boleznimi srca in ožilja. Povišane koncentracije lahko vplivajo na nezadosten razvoj pljuč, poslabšanje astme in pojavljanje težav pri dihanju. Posledice zaradi onesnaženega zraka lahko še dodatno zaplete izpostavljenost alergenom v zunanjem zraku.
Družbeni letni stroški za zdravljenje posledic onesnaženega zraka
Delft ocenjuje, da družbeni stroški, ki nastanejo zaradi dodatnega zdravljenja kot posledice onesnaženosti zraka, povprečnega Evropejca stanejo 1.276 EUR na leto, prebivalca Ljubljane 1.502 EUR na leto, prebivalca Maribora pa 965 EUR na leto (preračunano na podlagi podatkov za leto 2016). Breme bolezni zaradi podnebnih sprememb je najbolj obremenjujoče za starejše, ljudi s pridruženimi boleznimi, za kronične bolnike, nosečnice, otroke in druge socialno izključene skupine prebivalstva.
Vpliv podnebnih sprememb na bolezni
Podnebne spremembe vplivajo na naraščanje števila vročinskih valov in s tem povezano umrljivostjo, na število okužb s patogeni, ki so občutljivi na višanje temperature, v Sloveniji pa najbolj na razpon in sezonsko razširjanje vektorskih bolezni.
Najbolj pogosti vektorski bolezni, ki ju v Sloveniji prenašajo klopi, sta lymska borelioza in klopni meningoencefalitis. V obdobju od 2010 do 2019 je bilo letno prijavljenih nekaj več kot 3.000 do več kot 7.000 bolnikov z lymsko boreliozo ter povprečno 170 prijav klopnega meningoencefalitisa.
Posledice pretekle industrializacije
Poleg že omenjenih izzivov se Slovenija spoprijema tudi z okoljsko-zdravstvenimi posledicami pretekle industrializacije, pri čemer velja omeniti predvsem problematiko povišanih koncentracij svinca v krvi otrok, živečih na okoljsko degradiranem območju Mežiške doline, in naraščanje števila smrti zaradi izpostavljenosti azbestu. Azbest je kljub prepovedi v letu 1996 še vedno v našem okolju. Podatki kažejo, da so najbolj izpostavljeni prebivalci goriške in obalno-kraške regije.
TULE pa najdete še več vsebin iz poročila o stanju okolja v Sloveniji.
Vir: MOP
