V Donavo se izlivajo številne druge reke in na svoji več kot 2800 kilometrov dolgi poti je izpostavljena različnim onesnaževanjem, med drugim tudi plastiki in kemikalijam nove generacije.
Znano je, da so bili pred desetletji največji problemi onesnaževanja viri iz industrije, kmetijstva in naselij, kar se je odražalo v slabem ekološkem stanju voda v celotnem povodju Donave in močno vplivalo na slabo stanje Črnega morja. To stanje se je izboljšalo z vzpostavitvijo sodelovanja držav v porečju Donave in začetkom delovanja ICPDR leta 1995 ter z izgradnjo gostega omrežja čistilnih naprav ter drugih ukrepov za zmanjšanje pritiskov in vplivov na vodni ekosistem Donave in Črnega morja.
Toda reka se sooča z novimi okoljskimi problemi …
Plastika v vseh oblikah
Novi pereči okoljski problemi vodnega okolja so obremenjevanje voda s plastiko ter kemikalijami novih generacij.
Plastične odpadke lahko vidimo praktično povsod, še večji problem za vodni ekosistem pa je mikroplastika, ki je očem nevidna. Če mikroplastika zaide v vodne organizme, lahko povzroči fizične poškodbe, v organizme lahko prehaja cela vrsta kemikalij, pride lahko tudi do ekosistemskih sprememb v okolju. Na tem mestu ne pozabimo, da je danes mikroplastika praktično prisotna že povsod, tudi v materinem mleku in pljučnih tkivih, kjer vpliva na zdravje ljudi.
Antibiotiki, hormoni in droge oz celotnega povodja v Donavo
Monitoringi različnih rek po svetu, ne le reke Donave in njenih pritokov, kažejo, da je v rekah prisotnih vse več zdravil (tudi antibiotikov in hormonov) ter drog. To pa niti ne preseneča, saj ljudje vse pogosteje za fizično ali duševno bolezen posegajo po farmakoloških rešitvah. Po zaužitju zdravil ali dog te izločimo in pristanejo v odpadnih vodah. Po čiščenju te vode izpolnjujejo okoljske standarde, a so v njih še vseeno prisotni antibiotiki, hormoni in druge snovi.
Znanstvenike predvsem skrbi prisotnost antibiotikov v rekah, saj bi se lahko razvile odpornejše bakterije, kar bi zmanjšalo učinkovitosti zdravil in na koncu predstavljalo grožnjo okolju kot tudi svetovnemu zdravju.
Vir: ICPDR, MNVP
