Na Ministrstvu za naravne vire in prostor opozarjajo, da povečano število komarjev samo po sebi trenutno ne upravičuje uporabe insekticidov v zunanjem okolju za zmanjševanje njihovega števila.
Razlog ni le učinkovitost takšnih ukrepov, temveč tudi vpliv na druge organizme.
Mnogi želijo hitro rešitev, predvsem v krajih ob vodotokih, mokriščih in po obdobjih obilnejših padavin. A hitre rešitve ponavadi povzročijo še več težav …
Insekticidi namreč ne delujejo izključno na komarje. Ob uporabi v naravi lahko prizadenejo tudi številne druge žuželke, vključno z opraševalci in vrstami, ki imajo pomembno vlogo v ekosistemih.
Ključni ukrep je preprečevanje razmnoževanja, ne zastrupljanje
Velik del strokovnjakov zato poudarja, da je dolgoročno učinkovitejše preprečevanje razmnoževanja komarjev kot zatiranje odraslih osebkov.
Komarji za razvoj potrebujejo stoječo vodo Že manjše količine vode v podstavkih za rože, sodih, vedrih, otroških bazenčkih ali odpadnih predmetih lahko predstavljajo primerna mesta za razvoj ličink.
Podobna priporočila redno objavljajo tudi občine in izvajalci programov zatiranja komarjev v sosednjih državah.
Strokovne službe zato priporočajo:
- redno praznjenje posod z vodo (oz. menjavanje vode),
- pokrivanje zbiralnikov deževnice,
- odstranjevanje odpadkov, v katerih zastaja voda,
- vzdrževanje okolice objektov,
- uporabo mrež proti komarjem na oknih in vratih.
Vprašanje komarjev postaja vse pomembnejše tudi zaradi podnebnih sprememb. Višje temperature in daljša topla obdobja lahko podaljšujejo sezono njihove aktivnosti in omogočajo širjenje nekaterih tujerodnih vrst.
Hkrati strokovnjaki opozarjajo, da množično škropljenje ni univerzalna rešitev. Njegovi učinki so pogosto kratkotrajni, vpliv na druge organizme pa lahko precej širši od želenega.
