Mokrišča v Sloveniji pokrivajo približno 5 odstotkov ozemlja, a imajo izjemen pomen za ohranjanje narave, upravljanje voda in zmanjševanje podnebnih tveganj.
Tri slovenska mokrišča so uvrščena na seznam Ramsarske konvencije: Sečoveljske soline, Škocjanske jame ter Cerkniško jezero s Križno jamo in Rakovim Škocjanom. Uvrstitev na seznam pomeni mednarodno priznanje njihove vrednosti ter zavezo države k njihovemu dolgoročnemu varstvu in trajnostnemu upravljanju.
Poseben primer predstavljajo Škocjanske jame, ki so bile leta 1999 kot prvo podzemno mokrišče na svetu vpisane na Ramsarski seznam. Prav podzemna mokrišča so kategorija, ki jo je mednarodna skupnost začela sistematično prepoznavati šele v zadnjih desetletjih.
Pomemben mejnik za Slovenijo je tudi vzpostavitev prvega petdržavnega biosfernega območja Mura–Drava–Donava, znanega kot Evropska Amazonka. Gre za največji sklenjeni rečni ekosistem v Srednji Evropi, ki povezuje približno milijon hektarjev poplavnih gozdov, mrtvic in drugih redkih habitatov.
UNESCO je območje leta 2021 razglasil za prvo pentalateralno biosferno območje na svetu, s čimer je poudaril pomen čezmejnega sodelovanja pri varstvu narave.
Slovenija ima pomembno vlogo tudi v sredozemskem prostoru, kjer so mokrišča še posebej izpostavljena pritiskom urbanizacije, turizma in podnebnih sprememb. Sečoveljske soline so primer kulturne krajine, kjer se stoletna raba prostora prepleta z ohranjanjem naravnih procesov in biotske raznovrstnosti.
Kljub razmeroma majhnemu obsegu mokrišč v Sloveniji ti ekosistemi predstavljajo ključen del naravne infrastrukture države in pomemben dejavnik dolgoročne okoljske in podnebne odpornosti.
Več:
- Namig za izlet po slovenskih mokriščih
- Svetovni dan mokrišč: kjer se zemlja sreča z vodo, življenje cveti
- Mokrišča “delajo” 24 ur na dan za vse nas
