Projekt, ki so ga izvedli v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), Slovensko turistično organizacijo ter izobraževalnimi ustanovami s področja gostinstva in turizma, vsebuje konkretne predloge za zmanjšanje količine odpadne hrane, ki temeljijo na dobrih praksah podjetij tako doma kot v tujini. Poleg zmanjšanja odpadkov pa so v smernicah vključeni tudi napotki za povečanje lokalne, sezonske, ekološke in rastlinske prehrane v gostinskih obratih.
Veliko pomaga že sama ozaveščenost
Kot so pokazala opažanja treh restavracij, ki so sodelovale v omenjenem projektu, je lahko količina odpadne hrane na posameznega gosta lahko zelo različna – tako so namerili številke vse od 150 gramov do skorajda pol kilograma. K sreči pa so ugotovili tudi, da je to količino možno zmanjšati že samo s spremljanjem in zavedanjem o problemu. V njihovem primeru so na ta način dosegli zmanjšanje med 6 in 18 odstotki.
Ob zaključku projekta je predsednica društva Ekologi brez meja, Katja Sreš, dejala, da gostinski sektor ne bi smel biti prepuščen sam sebi kar se tiče trajnostnih praks. »Potrebujemo jasno vizijo, operativne ukrepe, ustrezno regulativo, podatkovno podporo in finančne spodbude. Izdane smernice so prvi korak v prihodnost, kjer vsak grižljaj šteje, vsak ostanek dobi drugo priložnost, in kjer kulinarika ne pomeni le okusa, temveč tudi odgovornost,« je poudarila.
Kakšni so koraki?
Kot navajajo Smernice je za bolj trajnostno poslovanje restavracij priporočljivo upoštevati sedem ključnih ukrepov:
- Analiza obstoječega stanja
- Trajnostno oblikovanje jedilnika
- Smiselna nabava in shranjevanje živil
- Preudarna priprava in strežba hrane
- Učinkovita komunikacija z gosti
- Uvajanje kulture odgovornosti med zaposlenimi
- Premišljeno ravnanje s presežki
