Kljub zavedanju o pomenu zelenja za zdravje in kakovost bivanja številna mesta še vedno zaostajajo.
Standard 3-30-300: cilj, ki ga večina mest ne dosega
Raziskovalci uporabljajo t. i. pravilo 3-30-300, ki pomeni:
- 3 drevesa vidna iz doma,
- 30 % pokritost območja z drevesi,
- 300 metrov do najbližje zelene površine.
Po analizi večine teh meril prek 85 % mestnega prebivalstva v Evropi tega standarda ne dosega.
Velike razlike med mesti
Dostop do zelenih površin se močno razlikuje ne le od mesta do mesta, temveč med predeli večjih mest.
Podatki kažejo, da:
- Je manj zelenja v gosteje naseljenih območjih,
- Je slabši dostop v socialno šibkejših skupnostih,
- So velike razlike med posameznimi mesti.
Kar kaže, da zelene površine niso le okoljsko, ampak tudi socialno vprašanje.
Zakaj so zelene površine ključne?
Zelene površine dokazano vplivajo na zmanjševanje vročinskih valov, kakovost zraka, duševno zdravje in telesno aktivnost prebivalcev.
Evropske institucije opozarjajo, da postajajo zaradi podnebnih sprememb še pomembnejše. Pomanjkanje zelenja povečuje učinek toplotnih otokov, zaradi česar so mesta poleti občutno toplejša od okolice.
Zato številna mesta že ukrepajo:
- sajenje dreves,
- zelene strehe,
- širitev parkov in urbanih gozdov.
Zeleni razvoj za mesta ni več izbira. Podatki kažejo, da bo morala Evropa v prihodnjih letih bistveno pospešiti razvoj zelenih površin v mestih.
