“Te dni beremo, kako uspešno napreduje kavcijski sistem v Avstriji. Po samo treh mesecih delovanja so zbrali 12 milijonov plastenk in pločevink, vsak teden se vrnjene količine podvojijo, sistem podpira 80 % ljudi. V Romuniji po dobrem letu dni že zberejo 84 % embalaže pijač, na Slovaškem po dveh letih 92%,” so uvodoma nanizali nekaj številk.
Javno so na vlado naslovili vprašanje, kdaj bo predlog zakona o kavcijskem sistemu poslan v javno obravnavo in kdaj lahko začetek delovanja pričakujemo v Sloveniji? “Ali ste se odločili, da kavcijskega sistema v Sloveniji ne bo?” so še dodali.
Zakon o varstvu okolja (ZVO-2) namreč zahteva sprejem ustreznega predpisa v enem letu, zdaj so minila že tri leta. “Uvedba je zapisana v koalicijsko pogodbo Vaše vlade. Podpira ga več kot 90 % ljudi, proizvajalci pijač, nekateri trgovci in nevladne organizacije. Oktobra lani je vzpostavitev podprlo Ministrstvo za okolje, prostor in energijo. Verjamemo, da bi bil sistem uspešen, saj ima tolikšno podporo redko kateri projekt v Sloveniji,” piše Eko krog.
Ne verjamejo številkam o zbranih plastenkah
Zakonodaja EU predpisuje vsaj 90 % zbranih plastenk in pločevink in 30 % vsebnosti reciklirane plastike v novih plastenkah do 2030. “Trditvam komunalnega gospodarstva, da že danes za recikliranje zberemo skoraj 90 % plastenk, ne moremo verjeti. Najprej zato, ker nismo videli še nobenega javno dostopnega poročila ali analize, kako so do tega podatka prišli. Drugič pa, ker ljudje iz vse Slovenije poročajo, da je ob cestah in v naravi vedno več smeti, vključno z embalažo pijač. Čiščenje je znova in znova na plečih prostovoljcev ter državnega proračuna,” navajajo.
Kavcijski sistem dokazano preprečuje smetenje
“Vzpostavijo, upravljajo in financirajo ga proizvajalci pijač, zato ne zahteva javnih sredstev. Recikliranje plastenk v plastenke je zgotovljeno v več krogih istega materiala, saj za razliko od rumenih zabojnikov ne pride v stik z drugimi odpadki. Zmanjša se potreba po naravnih virih in energiji ter izpusti CO2. V Avstriji pravijo, da je kavcijski sistem za embalažo pijač njihov največji projekt krožnega gospodarstva. Sistem je transparenten ker od prodaje do recikliranja beleži vsako plastenko in pločevinko,” še poudarjajo v Eko krogu.
