Ekologi brez meja so v Ljubljani organizirali mednarodno konferenco posvečeno prihodnosti ravnanja s tekstilom, krožnemu gospodarstvu in uvedbi sistemov proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO) za tekstil.
Konferenca je odprla vprašanja o tem, kako vzpostaviti učinkovit, pravičen in okoljsko odgovoren sistem ravnanja s tekstilom v času, ko evropske države pospešeno pripravljajo novo zakonodajo na področju tekstilnih odpadkov in krožnosti.
V Sloveniji se ločeno zbere le 30 % tekstilnih odpadkov
Ena ključnih ugotovitev konference je bila, da Slovenija trenutno nima razvite infrastrukture za ravnanje s tekstilnimi odpadki.
Večina zbranega tekstila se še vedno izvozi nesortiranega, domači sistemi za sortiranje, ponovno uporabo in recikliranje pa ostajajo podhranjeni.
V Sloveniji letno nastane 25.000 ton tekstilnih odpadkov
Ločeno se zbere le 30 %
Po ocenah sodelujočih strokovnjakov v Sloveniji letno nastane že približno 25.000 ton tekstilnih odpadkov, ločeno pa se jih trenutno zbere le okoli 30 odstotkov.
Ob tem Evropska unija od držav članic pričakuje bistveno višje stopnje ločenega zbiranja, ponovne uporabe in recikliranja tekstila ter vzpostavitev sistemov proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO), ki bodo morali financirati zbiranje, sortiranje, ponovno uporabo in predelavo tekstila. Evropske politike na področju tekstila so usmerjene predvsem v zmanjševanje količin tekstilnih odpadkov, razvoj krožnih poslovnih modelov ter večjo uporabo trajnostnih in recikliranih materialov.
Kaj v tem trenutku potrebuje Slovenija na področju tekstila?
Jaka Kranjc (Ekologi brez meja), Simona Kelher in Jošt Derlink (KNOF) ter Majda Potokar (Tehnološki park Ljubljana) so skozi predstavitve projektov na področju tekstila opozorili predvsem na potrebo po:
- vzpostavitvi enega večjega centra za sortiranje tekstila,
- razvoju domače infrastrukture za recikliranje,
- podpori centrom ponovne uporabe,
- povezovanju industrije, oblikovalcev, socialnih podjetij in lokalnih skupnosti,
- ter razvoju novih krožnih poslovnih modelov in industrijske simbioze.
Posebej je bilo izpostavljeno, da Slovenija trenutno nima niti enega industrijskega obrata za recikliranje večjih količin tekstilnih odpadkov, ki bi omogočala predelavo odpadnega tekstila nazaj v tekstilna vlakna. Po besedah sodelujočih to predstavlja eno največjih razvojnih in okoljskih vrzeli na področju tekstila v Sloveniji.
