Gozdni požari ogrožajo tudi morske sesalce

4 oktobra, 2020

Medtem ko zahodna obala Severne Amerike še vedno gori, so znanstveniki zaskrbljeni, da bi vdihovanje dima lahko imelo hude posledice tudi za morske sesalce. Do zdaj je bilo izvedenih le malo raziskav o tem, kako na morske sesalce vpliva dolgotrajna izpostavljenost dimu in kemikalijam, ki se sproščajo med požari.

Dim, ki se vali iz požara je sestavljen iz vrste plinov, vključno z ogljikovim monoksidom, dušikovim dioksidom, policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH) in nevarnih delcev, kar dokazano povečuje tveganje za bolezni dihal, srca in ožilja pri ljudeh.

Ker so kiti, delfini in drugi morski sesalci prilagojeni življenju na morju, kjer je onesnaževal v zraku manj kot na kopnem, so še bolj dovzetni za težave z dihali. To bi lahko imelo hude posledice za vrste, kot so morske vidre in orke, ki na tem območju že izginjajo,« pravi Cara Field, direktorica Centra za morske sesalce v Sausalitu v Kaliforniji.

Morski sesalci ne morejo izkašljati delcev

Škodljivi učinki dima pri kitih in delfinih hitro preidejo v pljuča, saj na enkrat vdihnejo velike količine zraka. »Manjkajo jim tudi sinusi in druge nosne strukture, ki jih najdemo pri kopenskih živalih – fizične pregrade, ki ujamejo delce v sluzi in jim omogočijo kihanje ali izkašljevanje, tako da manj delcev pride v pljuča, pravi Stephen Raverty, veterinarski patolog na Ministrstvu za kmetijstvo v Britanski Kolumbiji.

Znanstveniki so s pomočjo raziskave mrtvih delfinov ugotovili, da jim dim pogosteje draži dihalne poti in da absorbirajo več ogljikovodikov kot kiti, saj se navadno zadržujejo bližje obali in zrak vdihujejo pogosteje kot globoko potapljajoči kiti.

Požari vplivajo tudi na imunski sistem morskih vider

Študija iz leta 2014 na 39 kalifornijskih morskih vidrah je pokazala, da izpostavljenost dimu in izcedni vodi – strupena mešanica usedlin, kovin in kemikalij, ki teče v vodna telesa ob gozdnih požarih – oslabi njihov imunski sistem. Nadaljnja študija je pokazala, da se je imunski sistem vidr po 15 mesecih vendarle opomogel. Fieldova še doda, da dolgoročni vplivi na vrsto ostajajo neznani.

 

Vir: National Geographic

Nazaj na kategorijo okolje.
(Visited 56 times, 4 visits today)