Na posvetu ob Dnevu narave so strokovnjaki z različnih področij predstavili pomen aktivnega ohranjanja narave za odporno prihodnost, posebnosti narave v Sloveniji, dosedanje izkušnje ohranjanja narave in možnosti za nadaljnjo proaktivno obnovo narave v Sloveniji.
Države članice morajo na podlagi uredbe do leta 2030 sprejeti ukrepe za obnovo vsaj 30 odstotkov kopenskih, obalnih, sladkovodnih in morskih habitatov, ki trenutno niso v dobrem stanju, do leta 2040 vsaj 60 odstotkov in do leta 2050 vsaj 90 odstotkov.
Ohranjena narava je ključno bogastvo Slovenije
Slovenija izstopa po svojem naravnem bogastvu. Med evropskimi državami sodi med tiste z največjo biotsko raznovrstnostjo na enoto površine. Imamo več kot 24.000 vrst živali in 4.000 rastlinskih vrst, med njimi jih je več kot 1.000 zavarovanih. Natura 2000 in zavarovana območja narave pokrivajo skupaj okrog 40 odstotkov države.
Minister za naravne vire in prostor Jože Novak je v uvodnem nagovoru poudaril pomembnost ohranjene narave pri prizadevanjih za odpornejšo prihodnost. »V Sloveniji imamo med vsemi državami članicami najvišji delež ozemlja s statusom Natura 2000. Na ministrstvu v pogovorih na evropski ravni zastopamo stališče, da bi morale države s tako visokim deležem naravovarstveno pomembnih območij evropskega pomena prejemati precej več namenskih evropskih sredstev za razvoj teh območij,« je izpostavil minister Novak.
Proaktivna obnova narave v Sloveniji
Janez Potočnik, sopredsedujoči Mednarodnemu odboru za vire je v govoru poudaril pomen dobro ohranjene narave za večjo konkurenčnost Slovenije.
Ob tem je opozoril, da smo bolj kot kadarkoli doslej ljudje medsebojno povezani in soodvisni. »Dobro desetletje so-predsedujem Mednarodnemu panelu Združenih narodov za vire. Ena ključnih ugotovitev je, da je pretirana raba naravnih virov glavni razlog za krize, povezane z naravo, pa tudi za krize povezane z revščino in neenakostjo«, je dejal. Opozoril je tudi na izsledke panela, po katerih naj bi bilo pridobivanje in predelava surovin vzrok za 90 odstotkov upada biotske raznovrstnosti, za 90 odstotkov vodnega stresa, za več kot polovico podnebnih sprememb in 40 odstotkov globalnega onesnaževanja.
Siromašenje biotske raznovrstnosti je alarmantno, je dejal Potočnik, ter opozoril, da smo ljudje del narave – uničevanje narave je torej uničevanje samih sebe.
Obnova narave ni samo strošek, je naložba
Humberto Delgado Rosa iz Direktorata za okolje Evropske komisije je povedal, da je Slovenija lep primer države, v kateri so deli narave še razmeroma dobro ohranjeni. Zaradi vse večjih pritiskov na naravo pa smo »v desetletju, ko mora biti ukrepanje načrtno.« Dodal je še, da moramo začeti z razumevanjem, da narava ni razkošje, ampak temelj.
Po njegovem obnova narave ni vrnitev v preteklost, temveč vzpostavitev odpornosti za prihodnost: »V času podnebnih ekstremov obnavljanje šotišč, mokrišč, gozdov in morskih habitatov povečuje našo sposobnost prilagajanja in odzivanja. V času geopolitičnih napetosti in ranljivosti prehranske verige so zdrava tla, opraševalci in sladkovodni sistemi strateško premoženje.«
Delgado Rosa je opozoril, da vlaganje v naravo prinaša številne koristi, kot so blaženje podnebnih sprememb, zagotavljanje hrane, čistega zraka in vode ter izboljšanje zdravja in dobrega počutja. Pa tudi spodbujanje delovnih mest, spodbujanje inovacij ter krepitev družbene odpornosti. Narava po njegovem ponuja veliko razvojnih priložnosti in koristi, ki presegajo stroške obnove.
Nacionalni načrt za obnovo narave
Evropska unija je junija 2024 sprejela Uredbo o obnovi narave, ki prvič v zgodovini uvaja pravno zavezujoče cilje za obnovo degradiranih ekosistemov, kar predstavlja pomemben korak za varstvo narave in ljudi.
Kot sta poudarili Katarina Groznik Zeiler in Daša Majcen z MNVP, ima Slovenija: »visoko biodiverziteto in je na področju njenega varstva proaktivna ter ima visok delež zavarovanih območij. Kljub temu se stanje slabša, vedno večji so tudi pritiski podnebnih sprememb na že osiromašene ekosisteme.«
Uredba določa posebne zahteve za različne kopenske in morske ekosisteme, vključno s kmetijskimi, gozdnimi, rečnimi in urbanimi ter zahteve za izboljšanje stanja opraševalcev. Slovenija bo tako do sredine leta 2026 pripravila Nacionalni načrt za obnovo narave, ki bo vseboval ukrepe obnove omenjenih ekosistemov in njihov prispevek k ciljem uredbe.
Ključno za uspešno izvajanje uredbe bo sodelovanje vseh sektorjev vlade in družbe v celoti ter zadostno financiranje ukrepov, za oboje je potrebna politična zavezanost in visoka podpora za obnovo narave v družbi. Direktorat za naravo bo pri pripravi nacionalnega načrta za obnovo tesno sodeloval zlasti s pristojnimi organizacijami za kmetijstvo, gozdarstvo, vodarstvo, urejanje prostora ter z občinami in skrbel za vključevanje zainteresiranih deležnikov.
Vir: MNVP
