Na novem zemljevidu Poljske so posebej označene bujne krošnje dreves, s čimer naj bi podprli prilagajanje na podnebne spremembe. Ohranitev dreves in zelenja je ena od strategij mest, ki se zavedajo, kako pomembno vlogo igrajo drevesa že danes – še bolj pa jo bodo v prihodnosti, ko bomo vse bolj

Znani so prvi rezultati monitoringa divjih čebel v letu 2021. Na Nacionalnem inštitutu za biologijo so letos našteli 82 % manj čmrljev kot lani. To je slaba novica tako za kmetijstvo kot naravo, saj so čmrlji med najpomembnejšimi opraševalci. V Sloveniji poleg kranjske čebele živi še več kot 500 vrst

Prvi svetovni projekt pogozdovanja z droni se je septembra odvil na Hrvaškem. Na Grubišno polje, ki spada pod Bjelovarsko-bilogorsko županijo, so droni raztrosili semenske bombice.  Gre za podjetje Magic Forest, ki je projekt O2 izvedlo po dveh letih razvoja ideje. Znanstvenik in ustanovitelj projekta Dušan Jelić je ustvaril semenske bombice

Televizija Slovenija je pretekli teden predvajala prvi del dokumentarnega filma Uporabimo les, drugi del je na sporedu v sredo. V dokumentarnem filmu je Slovenija predstavljena kot »zeleno srce« v središču Evrope. Gozd in les sta naše največje naravno bogastvo, saj se Slovenija uvršča med tri najbolj gozdnate države v Evropi.

»Podnebno nevtralnost do sredine tega stoletja, kar si je Slovenija zastavila tudi z Dolgoročno podnebno strategijo (ReDPS50), lahko dosežemo le ob njeni ustrezni umestitvi med politične, razvojne in izvedbene prioritete ter s takojšnjo okrepitvijo izvajanja podnebnih ukrepov«, ugotavlja Podnebno ogledalo 2021. Pripravili so ga na Centru za energetsko učinkovitost Instituta

Svetovna zdravstvena organizacija je objavila posodobljene smernice in priporočila o kakovosti zraka, iz katerih sledi, da imajo onesnaževala v zraku škodljiv vpliv na zdravje že pri nižjih koncentracijah, kot so predpisane v obstoječi zakonodaji. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) je onesnažen zrak drugi vodilni vzrok smrti zaradi kroničnih nenalezljivih

Ste vedeli, da za razgradnjo cigaretni ogorki potrebujejo 15 let, s svojimi kemikalijami pa lahko le en onesnaži 500 litrov vode? Nedavno so mestne oblasti v Bruslju, sporočile, da so v lanskem letu v mestu nabrali 900.000 cigaretnih ogorkov – v sklopu projekta javne čistoče, v kateri zbirajo in reciklirajo