Se tudi vam zdi, da takega poletja, kot je letošnje pa res še ni bilo? Podnebne spremembe so že tu, pravi klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj.
Z njo smo se pogovarjali o burnem vremenskem dogajanju in o tem, kaj vse nas še čaka ter kako se pripraviti na prihodnost.
Letošnje poletje smo priča vročinskim valovom, ki si kar sledijo, suši, gozdnim požarom, pomanjkanju pitne vode v nekaterih predelih Slovenije … Je to naša nova resničnost?
Bolj kot ne, je letošnje poletje lep primer prihodnih let. Vročina, suša in vmes neurja. Ter seveda posledice, ki so tako ekološka kot ekonomska škoda. Podnebne spremembe so v srednji in južni Evropi najbolj izražene poleti in se najbolj kažejo v motnjah kroženja vode, poleg vročine seveda. Na vse to se bomo morali prilagoditi, pa naj gre za kmetijstvo ali turizem. Čas je za strateške razmisleke v vseh sektorjih. Tolažba, da je letos pač izjemno leto, je žal zmotna.
Po spletu so zaokrožile objave, da bomo v 10 letih ostali brez pitne vode, je na tej poti, ko bo pitna voda iz domače pipe redkost in hkrati pravo bogastvo, tudi Slovenija?
Kljub podnebnim spremembam brez pitne vode ne bomo ostali, bo pa se treba zanjo malo bolj potruditi kot do zdaj. Težave so največje na Krasu in obali, drugod pa ima Slovenija povsem dovolj vode. Kljub temu je obnova vodovodnih sistemov nujna, varčnejša raba tudi. S pitno vodo nam res ni treba splakovati stranišč in prati avtomobilov, kot to delamo zdaj. Uporaba deževnice bi morala biti pravilo in ne izjema. Zanesljivo pa bo cena pitne vode poskočila, če bomo samo čakali, da se stvari uredijo same od sebe.
Kaj še lahko storimo, da zaščitimo podtalnico in ne nazadnje tudi ostale površinske vode?
Podtalnico, tako količinsko kot kakovostno ogrožajo dejavnosti, ki so povezane z rabo tal. V Severovzhodni Sloveniji jo večinoma ogroža kmetijstvo, na kraških območjih neurejeni kanalizacijski sistemi, pa ilegalni izkopi materiala ter odlaganje odpadkov v taka območja. Bližja je neka dejavnost črpališču ali vodnemu zajetju, večja je verjetnost, da bo načrpana podtalnica onesnažena. Zato je take dejavnosti nujno treba opustiti. Prepovedati pa je treba tudi odvzemanje proda, mivke ali izvajanje golosečnje. V obstoječih objektih ne bi nikdar smeli skladiščiti nevarnih in zdravju škodljivih snovi. V ožjem varstvenem pasu ne bi smeli graditi novih prometnic ali rekonstruirati obstoječih in seveda nikdar graditi stanovanjske in gospodarske objekte. Za površinske vode pa so ključne čistilne naprave na prav vseh iztokih v reke ali jezera.
Bi zalegle (višje) kazni?
V tujini so že zdavnaj ugotovili, da pri varovanju pitne vode zaležejo le zelo visoke kazni za kršitelje, na primer za tiste, ki zasipavajo jame ali gramoznice z odpadki ali odplakami. Pri nas so kazni izrazito prenizke in še vedno čakamo, da bi jih s spremembo odloka o vodovarstvenih pasovih povišali.
Kaj vse nas še čaka v bližnji prihodnosti, na kar moramo biti pripravljeni?
Podnebne spremembe so tu in bodo tu tudi ostale. S tem dejstvom se moramo sprijazniti in začeti proaktivno tako z blaženjem kot s prilagajanjem nanje. Prilagajanje je še posebej ključno, saj nimamo še vseh izkušenj s tem kaj nas čaka. Zavarovanje premoženja pred različnimi vremenskimi ujmami je že pomemben korak. Nujno potrebujemo klimatsko varno gradnjo objektov. Ni potrebe, da nam vsak močan veter odkrije strehe. Podobno je z mestnimi poplavami – ob ekstremnih nalivih mora voda odtekati, tudi v tla. Za to je treba poskrbeti. Na asfaltnih površinah pač ne more.
Se bomo znali prilagoditi?
Tudi z ekstremno vročino se da do neke mere živeti in prilagoditi tudi delovne procese. Okrepljen zdravstveni sistem se bo tudi lažje spopadel z novimi boleznimi in prenašalci, ki jih bodo prinesle podnebne spremembe. Požari v okolju so tudi lažje obvladljivi, če že pred tem ukrepamo – od požarnih straž, zajetij vode za gašenje do letal za gašenje. Sušam se tudi ne bo moč izogniti – pa tudi tu so načini, kako zmanjšati škode v kmetijstvu in kako pomagati življenju v rekah.
Čaka nas vremensko burna prihodnost. In izključno od našega obnašanja je odvisno, ali bomo ohranili kakovost življenja, kot smo jo imeli nekoč.
Preberite tudi:
- Kolumna: Zadolženi smo naravi, obresti pa so vse višje
- Dan, ko smo letos izčrpali Zemljo
- Več na temo OKOLJE
