Na slovenskih tleh je v letu 2020 po podatkih SURS nastalo več kot 67.000 ton odpadkov iz plastike; tretjina tega je bila plastična embalaža. Smo jih pa uvozili 123.585 ton. Skupno z uvozom iz tujine so slovenski obdelovalci torej prejeli v obdelavo približno 190.000 ton plastičnih odpadkov. Kaj smo z

Poročilo IPCC 2021 opisuje stanje podnebja danes, dokaze o tem, kako je na te spremembe vplival človek, ter napovedi za prihodnost po različnih scenarijih okoljskega ukrepanja. ARSO (Urad za meteorologijo, hidrologijo in oceanografijo) je ob povzetku za odločevalce pripravil tudi opis stanja v Sloveniji. Med drugim izpostavljajo: Trenutne obljube s

Križišče Vilharjeva-Šmartinska-Topniška je eno izmed območij z najslabšo kakovostjo zraka v Ljubljani. Po meritvah organizacije FOCUS in Inštituta za zdravje in okolja, opravljenih februarja letos, so bile izmerjene vrednosti koncentracije dušikovega dioksida NO2 nad 50 ug/m3, kar je več, kot dopušča zakonodaja (40 ug/m3), in veliko nad novimi priporočili Svetovne zdravstvene organizacije (10 ug/m3).

Kako naj poteka naravi prijazno razogljičenje? Sodelujoči na simpoziju V vrtincu sprememb: povezanost vode, življenja in podnebja, pozivajo, da je treba ukrepe za učinkovito rabo energije v industriji in gospodinjstvih ter njihovo izvajanje postaviti na vrh prioritetnega seznama. Ti ukrepi znižujejo ali vsaj upočasnjujejo rast porabe električne energije. Posledično zmanjšujejo potrebo

Pitna voda je eno največjih naravnih bogastev Slovenije, a strokovnjaki opozarjajo, da je stanje voda v Sloveniji bistveno slabše, kot se zdi iz oglasov o Sloveniji kot zeleni turistični destinaciji. Podatki monitoringov stanja voda, habitatov in vrst niso spodbudni. Skrajni čas je, da obrnemo trend. V času vse pogostejših pritiskov

Imamo okoljski manifest: sredi oktobra sta Nacionalni inštitut za biologijo in gibanje Mladi za podnebno pravičnost organizirala virtualni simpozij o okoljskih in podnebnih spremembah, kjer so k dialogu povabili kar 44 razpravljavcev. Simpozij je dosegel več kot 20.000 ljudi, to je izjemen rezultat, ki potrjuje, kako podnebne spremembe v resnici

Univerza v angleškem Sheffieldu se je odločila, da bodo prenehali z uporabo mleka v plastenkah in se bodo vrnili k tradicionalni embalaži – kanglam za mleko iz jekla. S tem bodo po ocenah močno zmanjšali odpadke v, za začetek treh, kavarnah in lokalih – kar 27.000 plastenk na leto. Kangle

Več kot 100 držav se je zavezalo k zaustavitvi krčenja gozdov do leta 2030. Strokovnjaki pozdravljajo potezo, vendar opozarjajo, da prejšnji dogovor iz leta 2014 sploh ni upočasnil krčenja gozdov in da je zdaj treba izpolniti zaveze. Gozdovi po vsem svetu so ena močnejših zaščit pred segrevanjem planeta. Iz ozračja vsrkajo

Skupno raziskovalno središče Evropske komisije (JRC) je danes predstavilo 21. letno poročilo o gozdnih požarih v Evropi, na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki za leto 2020. Do zdaj so bili požari najhujši leta 2019, vendar so tudi v letu 2020 uničili veliko naravnih površin. Kljub povečani stopnji pripravljenosti v državah