Kot smo izpostavili v naši reviji Industrija, je bil v panogi elektroindustrije eden ključnih izzivov v letu 2024 padec konkurenčnosti, tako na slovenskem kot na evropskem nivoju. Evropa na tem področju zaostaja za ostalimi večjimi gospodarstvi, glavni vzrok pa je premajhna produktivnost, ki je za okrog petino manjša v primerjavi z ZDA.
V Sloveniji se je panoga poleg tega soočala z upadanjem naročil, še posebej v podjetjih, ki so vezana na dobavne verige v Nemčiji in Avstriji, ali delujejo na področju motornih vozil. Kljub temu pa je slovenska elektroindustrija leto 2024 zaključila s pozitivnimi rezultati. Kot so sporočili na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so prihodki zrasli za 7,6 %, EBITDA za 9,3 %, dodana vrednost na zaposlenega pa za 8 %.
As v rokavu ostajajo inovacije
Hkrati elektroindustrija velja tudi za eno najbolj inovativnih panog v slovenskem prostoru – podjetja iz te branže so namreč vsakoletno med glavnimi prejemniki priznanja za inovacije, ki jih podeljuje GZS, med leti 2023 in 2024 pa so prijavila tretjino vseh inovacij. Pomen inovacij so izpostavili tudi na Dnevu slovenske elektroindustrije, ki je potekal konec avgusta na GZS. Poudarili so, da so te ključne za preboj na globalne trge, ob tem pa je treba intenzivno vlagati tudi v razvoj kadra in krepiti sodelovanje z izobraževalnimi ustanovami.
»Globalna vpetost naše panoge s 85-procentno prodajo na tujih trgih pomeni soočenje s tremi ključnimi izzivi prihodnosti: pomanjkanjem kadrov, potrebo po večji produktivnosti ter naraščajočimi regulativnimi zahtevami,«
je ob tem poudarila Andreja Hlišč, direktorica Zbornice elektroindustrije.
