DRI upravljanje investicij, d. o. o., je največje svetovalno in inženirsko podjetje v Sloveniji. Ekspertna znanja, dolgoletne izkušnje ter pridobljeno zaupanje javnih in zasebnih naročnikov so temelji, na katerih se je družba utrdila kot zanesljiv partner pri uresničevanju naložb na področju železniške, cestne, komunalne in vodne infrastrukture ter stavb. DRI na enem mestu združuje tehnična, ekonomska in druga ekspertna znanja, nepogrešljiva pri vodenju najzahtevnejših infrastrukturnih projektov. Izvedba storitev, ki pospešujejo digitalno transformacijo gradbeništva, predvsem uvajanje BIM tehnologije, je eden osrednjih strateških razvojnih ciljev družbe.
V čem vidite bistvo in ključno dodano vrednost tehnologije BIM?
Transparentnost, sledljivost, učinkovitost, pregled nad celoto, lažje in enotno razumevanje kompleksnejših delov projekta. Boljše sodelovanje med vsemi deležniki. Obvladovanje velike količine podatkov, ki so koordinirani in med seboj usklajeni. Odpravljanje napak v virtualnem modelu namesto na gradbišču. Učinkovitejše spremljanje zastavljenih rokov.
V kolikšni meri je v Sloveniji BIM tehnologija že uveljavljena na področju cestnih in železniških projektov? So tudi vaši glavni naročniki prepoznali njene prednosti?
Naši naročniki so že pred leti prepoznali prednosti, ki jih prinaša uporaba BIM-a, kar je razvidno iz števila projektov, kjer je bila tehnologija že uporabljena. Vsak naročnik je izvedel oz. izvaja vsaj en projekt z BIM-om v fazi projektiranja, pogosto pa ga uporablja tudi v fazi gradnje. Ugotavljamo tudi, da se zaradi prednosti, ki jih prinaša, projektanti vse pogosteje odločajo za uporabo BIM-a v določenem obsegu tudi na projektih, kjer ga naročnik posebej ne zahteva.
Ali lahko izpostavite nekatere projekte, pri katerih je bil uporabljen BIM?
Eden prvih projektov, kjer se je BIM uporabil tako med projektiranjem kot med gradnjo, je izvennivojsko križanje v Marija Gradcu, zgrajeno v sklopu nadgradnje železnice Zidani Most–Celje. V fazi projektiranja je bil BIM uporabljen tudi pri vzhodni cevi avtocestnega predora Karavanke in pri odseku železniške proge Maribor–Šentilj–državna meja; pri obeh se BIM uporablja tudi za spremljanje gradnje, ki je v teku. Pri projektiranju varnostno-tehnične nadgradnje železniškega predora Karavanke, ki je tudi v teku, se je prav tako uporabil BIM; po zaključku gradnje bo pripravljen še model izvedenega stanja. V BIM-u se projektirata tudi nov most in sanacija spomeniško zaščitenega obstoječega mostu čez Kamniško Bistrico. Projekti za izvedbo drugega tira Divača–Koper, torej najvišja raven projektne dokumentacije, so bili prav tako izvedeni v BIM-u. Predvideno je, da bo uporabljen tudi pri spremljanju gradnje.
Ali lahko pri tem tudi konkretno izpostavite koristi v številkah: dvig produktivnosti za določen odstotek, časovni prihranki …
Bazen izvedenih projektov v Sloveniji je premajhen, zato konkretnih številk ne moremo izpostavljati, saj še nimamo merodajne primerjave. Tudi projekti so si med seboj različni in specifični. Splošna ocena za prihranek, ki se pojavlja v svetu, je nekje med 10 in 20 %. Na splošno je BIM široko področje, kjer ima vsaka faza uporabe različne prihranke. Z uporabo BIM-a se bistveno zmanjša potreba po koordinacijskih sestankih, uporablja se skupna platforma CDE za izmenjavo in hrambo vseh bistvenih podatkov. S 3D-modeliranjem virtualnega modela se hkrati generirajo 2D-risbe, izpisi količin ter vsi pogledi in prerezi, ki so med seboj ves čas usklajeni. Odpravljanje konfliktov v projektu je bistveno učinkovitejše kot pri klasičnem projektiranju.
Ali kot državni inženir vidite poslanstvo, da tehnologijo BIM uveljavite v slovenskem prostoru?
DRI je od vsega začetka gonilna sila vpeljave BIM-a v prakso na področju infrastrukturnih projektov. Smo soustanovitelji in eden aktivnejših članov siBIM, Slovenskega združenja za informacijsko modeliranje gradenj. Naša sodelavka Ksenija Marc je predsednica združenja in predstavnica Slovenije v EU BIM Task Group. Članstvo ocenjujemo kot zelo dragoceno, saj smo tako sproti seznanjeni z usmeritvami na ravni EU, v delovno skupino lahko neposredno prenašamo predloge, ne nazadnje pa imamo vpogled tudi v aktivnosti in izkušnje drugih članic.
Kam bi umestili Slovenijo na digitalnem naložbenem zemljevidu v primerjavi z drugimi evropskimi državami?
Smo v koraku s časom. Dokaz za to so številni doma in v tujini nagrajeni projekti, kar je nedvomno plod konkurenčnega znanja in inovativnosti. Na področju sistemske vpeljave BIM-a nas čaka še veliko dela, so pa že narejeni koraki v pravo smer. Na SIST je bila ustanovljena skupina, ki sprejema standarde na področju BIM-a. Nedavno je Slovenija postala tudi članica vodilne svetovne organizacije na področju BIM-a Builiding SMART International. Slovenija je še pravi čas zajahala val transformacije iz analognega k digitalnemu in je pri tem tudi uspešna, potrebno pa bo še nekaj časa in napora, da bo BIM sistemsko vpeljan v vse procese.
Kje vidite največje izzive pri uveljavitvi BIM tehnologije pri javnih naložbah v Sloveniji?
Izzivov pri uvedbi BIM-a pri javnih naložbah je veliko tako na državni, evropski kot tudi svetovni ravni. Pri uvajanju BIM-a v državi se moramo zgledovati tudi po EU, saj je digitalna transformacija globalni trend. Evropska komisija s svojo delovno skupino EU BIM Task Group aktivno spodbuja države članice k uporabi BIM-a, zato so izdali tudi priročnik za uvedbo BIM-a v evropskem javnem sektorju. Največji izziv je sistemski pristop pri uveljavitvi BIM-a na ravni države tj. pristop od zgoraj navzdol, ki se začne s pripravo akcijskega načrta. BIM bi se tako uvajal postopoma pri vseh deležnikih, in sicer vzporedno z nujno potrebno digitalizacijo celotnega gradbenega sektorja.
Kako vaši strokovnjaki pridobivajo znanja? Kako ocenjujete raven digitalnih znanj diplomantov obeh gradbenih fakultet?
Z izobraževanjem na tem področju smo začeli že pred leti. Znanja, ki jih potrebujejo sodelavci, seveda niso enaka veščinam, ki so nujne na primer pri projektantih. Zavedamo se, da potrebujemo tudi vrhunske specialiste, zato smo enemu od sodelavcev omogočili šolanje po posebnem mednarodnem programu na priznanem tehničnem inštitutu v Španiji. Poleg usmerjenih usposabljanj skrbimo, da so sodelavci redno v stiku z najnovejšim dogajanjem na področju BIM-a. Nadgradnja kompetenc mlajših kadrov je enostavnejša, saj ugotavljamo, da so že na fakultetah pridobili osnovna znanja BIM-a.
Kakšni so vaši načrti v zvezi z uporabo tehnologije BIM v prihodnje?
Ostati vodilni motivator pri standardizaciji in uvajanju BIM-pristopa in nadaljevati z njegovo vpeljavo v vse faze naložb, še posebej med samo gradnjo in kot pripravo modela uporabnikom za fazo upravljanja in vzdrževanja.
Ste glede uporabe BIM tehnologije optimistični?
Digitalizacija se je v vseh segmentih gospodarstva pokazala kot ključni dejavnik v prizadevanjih k večji učinkovitosti. Tudi v gradbeništvu je zato nujno preiti na nove tehnologije. Lahko bi rekli, da koraka nazaj ni, saj če želimo kot država biti konkurenčni na področju gradbeništva, je BIM eno izmed ključnih orodij. Pomembni javni naročniki so uvideli prednosti, ki jih ponuja BIM, vodilne projektantske hiše so to tehnologijo že usvojile. Prepričani smo, da bodo njene prednosti prepoznali tudi izvajalci, zato mislimo, da bo lahko Sloveniji ob ustrezni podpori države uspelo ohraniti stik s tehnološko razvitimi okolji.
Viadukt Pesnica, ki se izvaja v sklopu projekta nadgradnje proge Maribor–Šentilj–državna meja, je eden večjih infrastrukturnih projektov, katerih gradnja se spremlja v BIM-u.
