Ne moremo ali nočemo izkoriščati geotermalne energije?

oktober 4, 2019
Samo Kranjec

Mnenja o tem, ali bi bile naložbe v sisteme ogrevanja in pridobivanja električne energije s pomočjo geotermalne energije v Sloveniji ekonomsko upravičene, so deljena.

 

Pridobivanje geotermalne energije za ogrevanje in proizvodnjo električne energije v Sloveniji bi bilo tehnično izvedljivo, mnenja pa se krešejo v zvezi z njihovo ekonomsko upravičenostjo. Po nekaterih ocenah naj bi bil geotermalni potencial za pridobivanje električne energije primerljiv z močjo krške nuklearke.

V javnosti in medijih velikokrat zasledimo mnenje, da v Sloveniji premalo izkoriščamo geotermalno energijo za ogrevanje in tudi za pridobivanje električne energije. Največ možnosti za to naj bi bilo v Pomurju.

 

»Prekratki« za 40 stopinj Celzija

Po besedah dr. Alojza Poredoša, predsednika Slovenskega združenja za energetiko, bi lahko geotermalno energijo izkoriščali v daljinskih sistemih ogrevanja. Težava pri tem je, da nekateri objekti zahtevajo temperaturo ogrevne vode tudi do 90 stopinj Celzija. Zlasti v severovzhodni Sloveniji je veliko geotermalne energije, njena temperatura na prevladujoči globini, kjer se izrablja (od tisoč do 1.500 metrov, o. a.), ki po njegovem mnenju še omogoča ekonomično delovanje sistemov, pa ne presega 70 stopinj Celzija. Ta potem pri končnem uporabniku znaša približno 60 stopinj Celzija, kar je za nekatere uporabnike premalo.

 

140 stopinj Celzija ali več mora znašati temperatura vode za dobre izkoristke geotermalne elektrarne.

 

»Z manjšanjem potreb po visoki temperaturi se bo omogočila večja izraba geotermalne energije na temperaturni ravni, ki jo imamo v Sloveniji na voljo,« poudarja Poredoš. Potrebo po visoki temperaturi po sogovornikovih besedah lahko zmanjšamo z ukrepi v stavbah, denimo z izolacijo stavb in povečanjem grelnih teles (radiatorjev). Vsekakor pa lahko geotermalno vodo sorazmerno nizkih temperatur izkoriščamo v tehnološke namene, kot je balneologija, ter v kmetijstvu, povrtninarstvu in podobno. Poleg tega pa že uspešno izkoriščamo plitvo geotermalno energijo s toplotnimi črpalkami.

 

Alojz Poredoš: Tehnologija – da, ekonomika – ne

V zvezi z izkoriščanjem geotermalne energije za pridobivanje elektrike Poredoš pravi, da potrebujemo za pridobivanje električne energije z običajnimi izkoristki temperaturo vode nad 140 stopinjami Celzija. V Sloveniji je takšna temperatura vode po njegovih besedah na večji globini. »Naložba v takšne vrtine je zelo draga in zato cena električne energije previsoka. Obstajajo tehnologije, s katerimi bi lahko pridobivali elektriko pri temperaturi vode 80 stopinj Celzija, kjer bi bila potrebna manj globoka vrtina, so pa izkoristki pridobivanja električne energije zelo nizki, kar močno zniža ekonomičnost naložbe,« razlaga Poredoš. Doda, da so najboljši pogoji za izkoriščanje geotermalne vode za proizvodnjo električne energije v Evropi na Islandiji, s katero pa se Slovenija ne more primerjati.

 

Andrej Lapanje: V raziskovalno vrtino naj vloži država

Mag. Andrej Lapanje, geolog z Geološkega zavoda Slovenije, pa pravi, da je v Prekmurju južno od Lendave temperatura geotermalne vode med 170 in 200 stopinjami Celzija že na globinah med 3.600 in štiri tisoč metri. Ugotoviti je treba, ali so kamnine na teh globinah prepustne in vsebujejo termalno vodo, ki je prenosnik toplote na površje. Sam ne vidi druge poti, kot da geotermalni potencial (z ustrezno vrtino, op. a.) dokaže država. »Lahko bi sicer razpisala tudi raziskovalno koncesijo po načelih raziskovalnih koncesij za raziskovanje ogljikovodikov. Žal naša država podlag za razpis raziskovalnih koncesij nima pripravljenih,« razlaga Lapanje.

 

Peter Kralj: Naložba v geotermalno elektrarno se splača

Dr. Peter Kralj, geolog in strokovnjak za geotermalno energijo, pa je prepričan, da v Sloveniji na področju geotermije obstaja potencial, ki, ob primerljivi investicijski vrednosti, zagotavlja količino električne energije, ki jo daje krška nuklearka. Po njegovem mnenju bi bila postavitev geotermalne elektrarne v Pomurju tehnično izvedljiva in ekonomsko upravičena. Globlje vrtine so sicer dražje, a omogočajo pridobivanje večje količine električne energije kot plitvejše. Dejanski stroški vrtine pa so odvisni od razmerja med prihodki od prodane energije in ceno naložbe ter tekočih obratovalnih stroškov. »Splača se naložba v vrtino, če lahko pridobljeno elektriko in toplotno energijo iz elektrarne prodamo z donosom,« razlaga Kralj. Doda, da se tuji kapital zanima za postavitev geotermalnih elektrarn v Pomurju, vendar se potencialni investitorji za naložbo ne odločijo, ker družbene razmere v naši državi temu niso naklonjene.

(Visited 41 times, 7 visits today)