Trenutno prevladujoči način proizvodnje in porabe hrane je, poleg ostalih globalnih izzivov (revščina, lakota, podnebne spremembe, neenakost, naraščanje svetovnega prebivalstva, konflikti), dolgoročno nevzdržen in škodljiv tako za naše naravne vire kakor za zdravje ljudi. Zato so spremembe nujne.
Prehod na trajnostne prehranske sisteme
»Cilj se zdi zelo ambiciozen, v prvi vrsti pa ga bomo skušali zagotoviti z novim slovenskim Strateškim načrtom skupne kmetijske politike 2023-2027, s katerim naslavljamo dolgoročno prehransko varnost, zeleni preboj in trajnostni razvoj kmetijstva, gozdarstva, živilske industrije in podeželja. V kontekstu prehranske in energetske draginje ter podnebnih in okoljskih izzivov je ključna usmeritev strateškega načrta trajnostna pridelava hrane na celotnem območju države in povečanje samooskrbe, pri čemer so pomembna vsa območja in vsa kmetijska gospodarstva, ne glede na velikost, usmeritev ali tržno usmerjenost,« je ob svetovnem dnevu hrane izpostavila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko.
Dodaja pa še, da hrana mora postati osnovna dobrina vsakega posameznika na našem planetu, nikogar torej ne smemo pustiti ob strani. »Zato mora v prvi vrsti vsak od nas z njo ravnati spoštljivo.«
Samooskrba v Sloveniji
Po podatkih Statističnega urada RS, v Sloveniji predstavlja hrana v povprečju 15,2 % porabe slovenskih gospodinjstev. Dejstvo je, da Slovenija z domačo pridelavo ne pokriva vseh potreb in je neto uvoznica hrane.
Samooskrba je praviloma višja in bolj stabilna pri živinorejski proizvodnji (razen prašičereje), pri rastlinski proizvodnji lahko precej niha zaradi letine in močnega vpliva podnebnih razmer (toča, suša, pozeba), zaradi geografskih značilnosti, majhnih in razdrobljenih kmetij ter nezadostnega poslovnega in proizvodnega povezovanja za uspešen skupen nastop na trgu.
Proizvodni sektorji, pri katerih je ugotovljeno pomanjkanje na domačem trgu in so v pretežni meri odvisni od uvoza, so na primer: zelenjava, sadje, krompir, prašičje meso.
Stopnje samooskrbe so bile leta 2021 višje kot v letu prej pri mesu, mleku in jajcih, znižale pa so se pri žitu, krompirju, zelenjavi, sadju in medu.
Novo obdobje skupne kmetijske politike EU
Slovenski Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023 – 2027, ki ga je potrdila Vlada RS in je bil že predložen v formalno presojo Evropski komisiji, predstavlja nov mejnik v kmetijski politiki v EU. Ta bo evropskim kmetom omogočil pravičnejšo in bolj trajnostno prihodnost ter zagotovil nemoteno oskrbo prebivalstva s hrano.
Strateški načrt podaja nabor intervencij za odporno in konkurenčno pridelavo in predelavo hrane, predvsem preko ohranjanja proizvodnega potenciala in obsega kmetijskih zemljišč ter zagotavljanja primernega in stabilnega dohodka kmetijskih gospodarstev, tudi na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost in sektorjih v težavah, preko zagotavljanja varne in kakovostne hrane, krepitve agroživilskih verig in izboljšanja položaja kmeta v verigi, spodbujanjem pridelave hrane z višjo dodano vrednostjo ter generacijske pomladitve.
Usmerjen je tudi v varovanje in trajnostno upravljanje z naravnimi viri, blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, podpira pa tudi hitrejši razvoj ekološkega kmetijstva.
Vir: MKGP
