Avtor IF; foto: shutterstock.com 2:51 pop AKTUALNO

Poznate grive – gobe, ki so si med seboj podobne, a nekatere strupene

Grive zaradi prepoznavne grmičaste oblike z gostimi vejicami opazi veliko sprehajalcev po gozdu. Pravijo jim tudi krempeljčki.

Do pozne jeseni grive najpogosteje najdemo v listnatih, nekatere tudi v iglastih gozdovih. Večina izmed griv je užitnih, nekatere pa so strupene. K sreči načeloma niso smrtno nevarne, povzročajo pa bolečine in krče v prebavilih ter delujejo močno odvajalno.

Ena izmed strupenih je bleda griva (Ramaria pallida). Zraste do 12 centmetrov visoko. Goba je barve bele kave, na končičih pa ima rožnate odtenke. Meso je belo, čvrsto, brez vonja in prijetnega, včasih rahlo grenkega okusa. Bleda griva se od užitnih razlikuje predvsem po barvi. Za večino užitnih griv so namreč značilni različno intenzivni odtenki rumene barve.

Strupena je tudi tribarvna griva (Ramaria formosa), ki raste predvsem v listnatih, najraje bukovih gozdovih. Zraste do 20 centimetrov. Za to vrsto je značilno prelivanje barvnih odtenkov od vznožja beta do končičev. Vznožje je belo, v sredini beta je goba rumenkasto rožnata, razvejani del je rožnato oranžen, končiči pa so citronsko rumeni. Stare gobe postanejo v celoti okraste. Belo meso postane na prerezu rožnato in na pritisk pordeči. Vonj je neznačilen, okus pa kiselkast.

Do zamenjave lahko pride predvsem pri starih gobah, saj večina starejših griv postane podobne, okraste barve.

(Visited 237 times, 3 visits today)
Close