8:00 dop AKTUALNO

Podnebni meni za lokalno skupnost – pomembno je, kaj jemo in kako je bilo pridelano

Za naslavljanje podnebne in ekosistemske krize so spremembe v načinu oskrbe s hrano nujne, pri čemer je poleg lokalnosti hrane treba zasledovati tudi ostale vidike podnebnega menija.

V petek, 2. junija, je potekala že 8. Nacionalna konferenca o trajnostnem upravljanju z viri skupnosti, ki je postregla s posebnim podnebnim menijem.

Več kot 100 udeležencev se je strinjalo, da je nastopil »skrajni čas za preoblikovanje prehranskih sistemov v smeri spodbujanja bolj trajnostne in zdrave prehrane, saj to lokalnim skupnostim prinaša mnogotere koristi.«

Dobre tuje in domače prakse že danes kažejo, da je pot do tja možna, poleg sprememb v prehranskih vzorcih pa je potrebna tudi večja podpora na ravni občin, regij, države ter EU.

Treba bo spremeniti potrošnjo in pridelavo

Dr. Žiga Malek, okoljski znanstvenik z Inštituta za okoljske študije na Svobodni univerzi v Amsterdamu, je izpostavil, da je prehod na trajnostno prehrano nujen. Res je, da je slovensko kmetijstvo manj intenzivno, vendar to še ne pomeni, da so okoljski vplivi naše prehrane manjši kot drugod.

De. Ana Frelih-Larsen, raziskovalka in vodja projektov na nemškem Inštitutu za ekologijo, kjer se ukvarja z vrednotenjem in razvojem kmetijsko-okoljskih politik, pravi, da bi bilo ob spremembah potrošnje treba tudi v Sloveniji v večji meri podpreti pridelavo hrane na okolju prijaznejši način (ekološki in biodinamičen način). Vsekakor pa bi »varstvo kmetijskih zemljišč morala biti prva prioriteta v Sloveniji.«

Ne le z zdravstvenega, tudi s podnebnega vidika je pomembno, kaj jemo

Dr. Renata Karba iz Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj, je poudarila, da je z vidika ustreznega in pravočasnega naslavljanja podnebne krize nujno, da sprejmemo določene spremembe v sistemu oskrbe s hrano, pri čemer »zgolj lokalno v luči grozeče podnebne krize ni več dovolj.«

S podnebnega vidika je namreč to, kaj jemo, veliko pomembnejše od tega, od kod je hrana pripotovala. Pri tem je z naskokom najpomembnejši ukrep, ki ga lahko sprejmemo, zmanjšanje pridelave in potrošnje hrane živalskega izvora.

Kaj torej je podnebju prijaznejša hrana?

Podnebju prijaznejša hrana je:
• večinoma rastlinskega izvora,
• pridelana na sonaraven – ekološki ali biodinamičen način,
• hrana, ki ne pristane med odpadki,
• sezonska,
• pridelana lokalno
• čim manj predelana in
• čim manj zapakirana.

In kaj so postregli na konferenci?

Na sami konferenci so se v veliki meri držali principov podnebju prijaznejšega prehranjevanja, pri čemer so poudarek dali na hrano rastlinskega izvora, ki je bila pridelana lokalno, na ekološki način in ki po koncu dogodka ni bila zavržena (usklajevanje števila udeležencev s količino hrane).

In kakšen je bil podnebni meni?

  • Pirin kruh z zelenjavnim namazom (korenje, nadzemna koleraba),
  • kruh (koruzni, bučni) s porom in pečenimi mariniranimi bučkami,
  • šparglji v testu,
  • malinova pita,
  • eko piškoti,
  • jagode, jabolka in hruške.

Vir: Umanotera

(Visited 125 times, 5 visits today)
Close