Avtor rb; foto: adobestock 9:57 dop AKTUALNO

Evropske volitve 2024: Bo prihodnost EU (kaj bolj) zelena?

Kar 80 odstotkov zakonodaje na področju okolja se sprejme na ravni EU. Na Umanoterini razpravi je zato odzvanjalo sporočilo o pomembnosti prihajajočih evropskih volitev za področje okolja in trajnostnega razvoja naše družbe.

Direktorica Umanotere Gaja Brecelj je poudarila, da bodo letošnje evropske volitve odločile, ali bo EU šla po poti napredne okoljske politike in ali jo bo pospešila, kot bi bilo treba.

Zato je pozvala k čim večji volilni udeležbi.

Obstoječ ekonomski model je potraten in nepravičen

Dr. Janez Potočnik, nekdanji evropski komisar za okolje, je izpostavil, da je resor okolja najpomembnejši ekonomski resor, ki je ključen za našo prihodnost, če ga le pravilno razumemo.

Kot ekonomist pa je opozoril tudi, da je o prihodnosti – tudi na ekonomskem področju – nemogoče govoriti, ne da bi govorili o naravi in naravnih virih. »Žal je obstoječi ekonomski model, ki so ga uveljavile vodilne industrijske države, potraten in tudi nepravičen. Ni trajnosten, potrebne spremembe pa zahtevajo dobro razumevanje problemov in sistemsko razmišljanje, kar seveda ni preprosto.«

Politikom ni mar za zeleni prehod?

Največji problem sodobne družbe novinar dr. Janez Markeš prepoznava v kapitalizmu in tržni logiki, ki jo usmerjata. Tako kot lahko to v Sloveniji opazujemo na področju zdravstva in socialnih storitev, je opozoril, da je tudi zeleni prehod lahko dobra poslovna priložnost za peščico, namesto da bi bil izpeljan po potrebah večine.

Na ravni EU je do porasti govora o zelenem prehodu prišlo ravno v zadnjem času: »Zdaj se o zelenem prehodu pogovarjamo več zaradi bližajočih se volitev, ki so velik dogodek. A mnogim politikom ni mar za zeleni prehod in ekologijo, sta pa oznaki visoko dobičkonosni,« je bil kritičen.

Zeleni dogovor je veliko več kot ‘samo okolje

Politike, sprejete na ravni EU, pa imajo tudi velik vpliv na slovensko zakonodajo, pri čemer Breda Kutin, direktorica Zveze potrošnikov Slovenije, poudarja, da je potrošniška zakonodaja še bolj odvisna od EU kot okoljska, zato je EU pomembna za pomoč pri oblikovanju politik na vseh področjih.

Hkrati je ponudila kritičen pogled na pričakovanje racionalnega obnašanja s strani potrošnikov, ki živimo v okolju tiranije izbire in iluzije izbire, pri čemer je politika kot urejanje javnih zadev v interesu javnosti povsem izginila.

Ponovno pa je spomnila tudi na izjemen pomen zelenega dogovora, ki ga je potrebno gledati bistveno širše kot zgolj okolje ter pri tem upoštevati tudi hrano, energetiko, finančne tokove itn., saj da imamo zelenega zavajanja danes vrh glave.

Preoblikovanje kmetijstva in socialni podnebni prehod

Mag. Senka Šifkovič, okoljska pravnica pri Umanoteri je izpostavila, da kljub vidnemu napredku na nekaterih področjih pa evropska prizadevanja za trajnostno družbo ne smejo popustiti.

»Evropski zeleni dogovor mora ostati najvišja prioriteta, postaviti je treba cilj podnebne nevtralnosti EU do 2040, kot veleva znanost, in sprejeti politike, ki ga bodo uresničile. Skupna kmetijska politika mora postati osrednji instrument za preoblikovanje kmetijstva, hkrati pa je potrebno na progresiven način zagotoviti zadostna (namenska) finančna sredstva za izvedbo socialnega podnebnega prehoda.«

Vir: Umanotera

(Visited 29 times, 1 visits today)
Close