Dan brez avtomobila je akcija, ki jo občine izvajajo kot zaporo dela mesta, trga, ene ali nekaj ulic za motoriziran promet praviloma za en dan ali nekaj ur. Sprememba prometne ureditve spodbudi občane k izbiri drugega potovalnega načina v tem delu mesta v času izvedbe aktivnosti.
»Z akcijo Dan brez avtomobila z začasnim odvzemom prostora za motoriziran promet ustvarimo okolje, kjer se zmanjša hrup, izboljša se kakovost zraka na račun zmanjšanja izpušnih plinov, ustvari se prostor za gibanje in druženje, ki ga v nasprotnem zavzemajo vozeča ali parkirana vozila, odpre se javni prostor za ljudi, druženje, srečevanje, za prireditve vezane na tematiko trajnostne mobilnosti. V času akcije normalno ali celo pogosteje obratuje zgolj javni prevoz, ulica je bolj varna za pešce in kolesarje,« predstavijo koristi dneva brez avtomobila na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.
Zakaj je avto še vedno prva izbira?
»Da je avtomobil za večino privzeta izbira, je posledica več dejavnikov kot so razpršena poselitev, koncentracija dejavnosti v nekaj večjih centrih, slabša razvitost železniškega sistema in javnega potniškega prometa ter na drugi strani spodbude za uporabo avtomobila v obliki sistema povračil stroškov prevoza na delo po prevoženem kilometru in brezplačno parkiranj na delovnem mestu,« povedo na ministrstvu.
Dodajo, da se je v Sloveniji v zadnjih desetletjih daleč največ pozornosti namenilo razvoju cestne infrastrukture tako na državni kot na občinskih ravneh. »Velika večina ljudi zato po opravkih potuje z avtomobili, ostali prometni sistemi (zlasti železnice, JPP) pa so slabše razviti, vanje se premalo vlaga in praviloma ne morejo ponuditi konkurenčne storitve, ki bi pritegnila večji delež potnikov,« se zavedajo pomanjkljivosti.
Lani več kot 60 % Slovencev ni uporabilo JPP
Tudi raziskave Statističnega urada RS kažejo, da je odločitev izbire potovalnega načina odvisna od več dejavnikov. Kot najpogostejši razlog za neuporabo oz. neredno uporabo javnega prevoza je četrtina prebivalcev navedla, da vožnja z njim vzame preveč časa, 15 % prebivalcev pa, da ta v njihovem kraju ni na voljo. Skoraj polovica prebivalcev (49 %) je za neuporabo javnega prevoza navedla druge razloge. Razlog, da javni prevoz ni na voljo, je bil pogostejši za prebivalce podeželskih območij (20 %), manj pomemben pa v mestih (2 %). Ob tem omenimo tudi, da v lanskem letu kar 62 % Slovencev ni imelo izkušnje z uporabo JPP.
Kako država približuje JPP ljudem?
Na pristojnem ministrstvu se zavedajo, da bo v Sloveniji v sklopu trajne uporabe javnega potniškega prometa potrebno delo na dolgi rok, kar je najtežje, saj gre za spreminjanje potovalnih navad.
Z namenom, da bi JPP kar se da približali prebivalcem, je ministrstvo že v letu 2021 uvedlo subvencionirano vozovnico »Slovenija« za dijake in študente in t. i. družinske vozovnice za družine do 5 oseb oz. do 15 oseb ter vikend popuste.
Z junijem 2023 so uvedli vozovnico Slovenija tudi za vse ostale uporabnike.
Prav tako so v JPP na razpolago brezplačne vozovnice za upokojence in starejše od 65 let, vojne veterane in imetnike EU kartice ugodnosti za invalide.
Za gibalno ovirane osebe in odročnejše kraje se uvajajo prevozi na klic.
Trenutno pa ministrstvo preko javnih razpisov za občine za sofinanciranje prometne infrastrukture usmerja h kakovostnemu urejanju poti do postajališč, umirjanju motoriziranega prometa v okolici vozlišč ter izboljšanju privlačnosti samih postaj.
