Največje površine se pri nas porabljajo prav za pridelavo žit. Pridelujemo jih na 56 % vseh njiv, kar je skupno 99.251 hektarjev. Od tega dobro četrtino predstavlja pšenica, katere pridelava se je od lani povečala za tri odstotke.
Nekoliko manj kot lani je bilo posejane pire, medtem ko sta rž in soržica – mešana setev pšenice in rži – pokrivali okrog četrtino več površine.
Preberite tudi: Bomo znali pšenico obdržati za domačo rabo?
Velik odstotek med žiti še vedno predstavlja koruza za zrnje, ki je letos pokrivala 41.537 hektarjev, sledi pa ji ječmen, ki je letos rasel na 22.562 hektarjih površine. Oves je letos pokrival 15 % manjšo površino kakor lansko leto.
Upad v pridelavi oljnih buč
Večinskemu deležu predelovalnih površin, ki si ga lastijo žitarice, sledijo površine za zeleno krmo s 54.386 hektarji, oljnice na 9.739 hektarjih ter korenovke in gomoljnice, ki so letos prekrivale 3.016 hektarjev njiv.
Sam krompir je letos zasedel 5 % večjo površino kot lani (2.875 ha), medtem ko je bilo ostalih gomoljnic posejanih manj. Zmanjšala se je tudi površina krmnih plodov, kot so pesa, koleraba in korenje ter površina, kjer se je pridelovala sladkorna pesa.
Na drugi strani so oljne rastline letos rasle na skoraj isti površini kot lani – manjša je bila le za procent. Večje spremembe pa se po podatkih Statističnega urada pojavljajo v sami strukturi. Povečala se je denimo površina, kjer so se pridelovale oljna ogrščica, soja in sončnice, zmanjšala pa se je površina buč, konoplje in drugih oljnic. Največji upad, kar za 17 %, je zaznati prav pri oljnih bučah, ki so letos zasedale 3.714 hektarjev površine.
