Dolgotrajna suša in zaporedni vročinski valovi so razkrili zgodovino Donave.
Težave zaradi nizkega vodostaja so utrpeli ladijski promet, turizem, kmetijstvo in energetika.
Obenem pa razkrivajo tudi izjemne ostanke preteklosti, ki so bili desetletja ali celo tisočletja skriti pod rečno gladino.
V Bolgariji našli okostje mamuta
Iz Bolgarije poročajo o eni najbolj nenavadnih najdb letošnjega poletja. Ob vasi Ryahovo na severu države je domačin na izsušenem dnu Donave opazil spodnjo čeljust, oba okla in druge kosti mladega mamuta.
Po navedbah bolgarske tiskovne agencije BTA, ki jo povzema več mednarodnih medijev, bodo strokovnjaki iz Regionalnega zgodovinskega muzeja v Ruseju zdaj ugotavljali starost ostankov. Direktor muzeja Nikolaj Nenov je pojasnil, da je bilo območje pred tisočletji močvirnato, zato takšna najdba ni presenetljiva.
V Srbiji na dan prišle vojne ladje
V Srbiji se zaradi nizke Donave kažejo razbitine nemških vojaških ladij iz druge svetovne vojne. Kot poroča Euronews, gre za plovila, ki jih je nemška vojska leta 1944 sama potopila med umikom pred Rdečo armado.
Na približno pet kilometrov dolgem odseku reke naj bi bilo še okoli 200 potopljenih plovil. Nekatera še vedno vsebujejo neeksplodirano strelivo, zato njihovo odstranjevanje poteka zelo previdno v okviru projekta, ki ga podpira Evropska investicijska banka.
Na Madžarskem odkrili ostanke srednjeveških obleganj
Na Madžarskem nizka reka razkriva tudi arheološke predmete. Euronews poroča, da je obiskovalec ob Višegradu na izsušenem rečnem dnu našel popolnoma okroglo kamnito kroglo. Arheologi iz Muzeja Matije Korvina domnevajo, da gre za izstrelek iz srednjeveškega katapulta, ki je bil uporabljen med obleganji višegrajskega gradu.
Iz vode prihajajo tudi bombe, mostovi in brodolomi
Associated Press poroča, da so v Budimpešti morali zaradi bombe iz druge svetovne vojne začasno zapreti del območja pri Margaretinem mostu, drugod pa se iz vode znova kažejo stare razbitine ladij, peščeni otoki in temelji objektov, ki jih reka običajno skriva. Zaradi nizkega vodostaja so številni zbiratelji začeli iskati kovinske predmete, arheologi pa opozarjajo, da je treba pomembne najdbe prepustiti stroki.
Rekordno nizka Donava je kriva tudi, da je v Bolariji nasedla rečna križarka s 186 potniki, številne tovorne ladje pa lahko plujejo le z močno zmanjšanim tovorom ali pa so promet povsem ustavile.
Posledice tudi že v energetski oskrbi
Še večje posledice se kažejo v energetiki. Zaradi prenizkega pretoka Donave so morale Romunija, Madžarska in Srbija zmanjšati proizvodnjo električne energije. Romunija je celo izvedla nadzorovano miniranje skal v strugi, da bi povečala pretok vode do jedrske elektrarne Černavoda, medtem ko je bila proizvodnja v madžarski jedrski elektrarni Paks prvič po desetletjih resno ogrožena.
