Posledice vse bolj občuti tudi kmetijstvo, saj prav največje evropske reke napajajo nekatera najpomembnejša pridelovalna območja na celini.
Na resnost razmer opozarjajo Evropski observatorij za sušo (European Drought Observatory – EDO), Skupno raziskovalno središče Evropske komisije (JRC) in nacionalne vodnogospodarske službe.
Pad: reka, od katere je odvisna italijanska prehranska varnost
Med najbolj prizadetimi je porečje Pada, najdaljše italijanske reke. Ta oskrbuje največjo kmetijsko ravnino v Italiji, kjer pridelajo velik del riža, koruze, paradižnika za predelavo, sadja, zelenjave in soje.
Italijanska tiskovna agencija ANSA poroča, da so oblasti konec julija zaradi dolgotrajne suše za porečje Pada razglasile visoko stopnjo opozorila. Upravljavec porečja opozarja, da so pretoki občutno pod dolgoletnim povprečjem, zaradi česar je na številnih območjih omejeno namakanje. Posebno težavo predstavlja tudi vdor slane morske vode v delto Pada, ki lahko poškoduje kmetijska zemljišča in zmanjša kakovost namakalne vode.
Donava ogroža pridelavo žita in koruze
Podobne težave pestijo države ob Donavi. Po podatkih Skupnega raziskovalnega središča Evropske komisije (JRC) nizki vodostaji zmanjšujejo razpoložljivost vode za namakanje v Romuniji, Bolgariji, Srbiji in na Madžarskem.
Prav ta območja sodijo med največje evropske pridelovalce koruze, sončnic in pšenice. Napovedi letošnjega pridelka koruze so v več državah že znižali.
Tudi Španija v težavah
Pomanjkanje vode povzroča težave tudi na jugu Evrope: porečja Ebra in Guadalquivirja, ki sta ključna za namakanje oljčnih nasadov, sadovnjakov, zelenjadnic, riža in citrusov. Upravljavci namakalnih sistemov morajo omejevati porabo vode, kmetje pa se prilagajajo z zmanjševanjem posejanih površin ali manj zahtevnimi kulturami.
Manj vode pomeni tudi dražjo hrano
Zaradi nizkih vodostajev se draži prevoz žita, gnojil in krmil, saj ladje na številnih rekah ne morejo pluti s polno obremenitvijo.
Evropska komisija opozarja, da kombinacija slabše letine, dražjega namakanja in višjih stroškov prevoza povečuje pritisk na cene hrane. Največje tveganje predstavlja koruza, ki je pomembna tako za prehrano ljudi kot tudi za krmo rejnih živali.
Prihodnost namakanja
Strokovnjaki opozarjajo, da bo prilagajanje na pomanjkanje vode postalo eden največjih izzivov evropskega kmetijstva v prihodnjih desetletjih.
Med ukrepi izpostavljajo učinkovitejše namakanje, zadrževanje padavinske vode, izbiro bolj odpornih sort ter bolj premišljeno upravljanje vodnih virov.
