V zajetju Iverje so laboratorijske analize pokazale prisotnost intestinalnega enterokoka, bakterije, ki lahko kaže na fekalno onesnaženje.
Voda je bila po izvedenih ukrepih hitro znova skladna, precej težje vprašanje pa ostaja: od kod onesnaženje prihaja in predvsem, zakaj se težave ponavljajo?
To namreč ni bil prvi tak dogodek. Lani in predlani so morali uporabniki istega vodovodnega sistema prav tako prekuhavati vodo zaradi mikrobiološke neskladnosti.
V vzorcu bakterija, ki je v pitni vodi ne bi smelo biti
Kot pojasnjujeta Občina Kamnik in Komunalno podjetje Kamnik, je Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano pri rednem vzorčenju 9. septembra letos v zajetju Iverje ugotovil 1 kolonijsko enoto intestinalnega enterokoka na 100 mililitrov vode. Predpisana mejna vrednost je nič.
Upravljavec je zato odredil prekuhavanje, sistem kloriral in izvedel ponovno vzorčenje. Že 11. septembra so nove analize pokazale skladnost vode in ukrep so preklicali.
Toda hitro odpravljena posledica še ne pojasni vzroka.
Sledi vodijo tudi k Veliki planini
Posebnost območja je kraško zaledje, kjer lahko površinske vode skozi podzemlje dosežejo druge dele porečja. Pozornost javnosti je zato že dlje časa usmerjenaa tudi proti Veliki planini.
Na planoti ni klasične kanalizacije. Odpadne vode iz počitniških, pastirskih, gostinskih in drugih objektov se zbirajo v greznicah oziroma malih komunalnih čistilnih napravah.
Na RTV Slovenija so nedavno poročali, da so leta 2025 samo iz 44 greznic organizirano odpeljali skoraj 65 ton grezničnih gošč.
Kamniški jamarji že več let opozarjajo na fekalno onesnaženje voda. Njihove mikrobiološke analize so leta 2025 bakterijo E. coli odkrile v vseh devetih izlivnih pritokih, vključenih v meritve.
Ker se turistična obremenitev planin vsako leto povečuje, mnogi ugibajo, kaj šele bo. Na družabnih omrežjih vsake toliko kakšen starejši občan Kamnika zapiše: »Pa najboljšo vodo smo imeli v Sloveniji«. Zdaj pa, da se v vodni vir zlivajo odpadne vode – tako iz WC-jev kot tudi takšne s čistili.
Dokaza o krivdi ni
Rezultati vzorčenj dokazujejo fekalno onesnaženje vzorčenih voda, ne dokazujejo pa, od kod prihaja onesnaženje.
Občina Kamnik opozarja, da je zaledje zajetja veliko in da lahko na kakovost vode vpliva več dejavnikov. Med možnimi tveganji omenjajo tudi dejavnosti na vodovarstvenem območju, med drugim kopanje pri izviru Kamniške Bistrice.
Občina je zato začela sistematično pregledovati tudi greznice na vodovarstvenem območju.
»Cilj je jasen: ničelna toleranca do izpustov odpadnih voda v naravo,« je glede pregledovanja in praznjenja greznic nad zajetjem Iverje povedal kamniški župan Matej Slapar.
Težava tudi star vodovod?
Drugi del zgodbe je infrastruktura. Sistem Iverje oskrbuje več kot 20.000 prebivalcev, samo Komunalno podjetje Kamnik pa upravlja več kot 160 kilometrov javnega vodovodnega omrežja. Del sistema je star več desetletij, drenažno zajetje Iverje pa izvira iz 70. let prejšnjega stoletja.
Občina navaja tudi priprave na rekonstrukcijo vodovoda na odseku Spodnje Stranje–zajetje Iverje. Na južnem delu Kamnika so po navedbah občine ponekod namreč še približno 60 let stare azbestne cevi.
Med možnostmi, ki jih preučujejo v Kamniku, je sicer tudi precej velik projekt: odvajanje odpadnih voda z Velike planine po cevovodu do čistilne naprave zunaj vodovarstvenega območja. Župan je že marca letos povedal, da občina dolgoročno načrtuje cevovodni sistem z odvajanjem odpadne vode proti Centralni čistilni napravi Domžale–Kamnik.
A tudi glede tega ni popolnega soglasja. CIPRA Slovenija opozarja, da bi bilo treba pred gradnjo nove infrastrukture najprej ugotoviti, koliko obiskovalcev, objektov in turističnih dejavnosti občutljivo območje Velike planine sploh lahko prenese. Nova infrastruktura bi namreč lahko omogočila, kot opozarjajo, tudi nadaljnje povečevanje turistične obremenitve.
