Nova recenzirana raziskava ugotavlja, da bi po izvedbi načrta ameriške Agencije za varstvo okolja (EPA) kar 99 odstotkov najbolj obremenjenih porečij še vedno presegalo raven atrazina, ki lahko škoduje vodnim ekosistemom.
Raziskavo sta opravila Nathan Donley in Curtis M. Bradley, 6. oktobra pa je bila objavljena v znanstveni reviji Journal of Environmental Quality. Analizirala sta 11.248 porečij, v katerih ocenjene koncentracije atrazina že presegajo raven, ki jo EPA povezuje s škodljivimi vplivi na vodne ekosisteme.
Ukrepi bi pomagali le odstotku najbolj obremenjenih porečij
EPA želi zmanjšati prehajanje atrazina s kmetijskih površin v vode. Predlagani načrt med drugim predvideva 20-odstotno znižanje največje letne dovoljene količine uporabe ter sistem ukrepov za omejevanje površinskega odtoka, prilagojen posameznim območjem.
Toda izračuni raziskovalcev kažejo, da bi se koncentracija atrazina pod kritično raven po izvedbi načrta zmanjšala v le približno enem odstotku od 11.248 obravnavanih onesnaženih porečij.
»Če bo načrt izveden, bo verjetno imel le malo merljivega vpliva na sedanje koncentracije atrazina v vodotokih,« So zapisali v študiji.
Kaj je atrazin?
Atrazin je eden najbolj razširjenih herbicidov v ZDA. Uporablja se predvsem za zatiranje širokolistnih in travnih plevelov pri pridelavi koruze, sirka in sladkornega trsa. Z njiv lahko ob padavinah in površinskem odtoku prehaja v potoke, reke in jezera.
EPA je po strokovnem pregledu določila koncentracijo 9,7 mikrograma atrazina na liter vode kot raven, pri kateri pričakuje škodljive učinke na vodne rastlinske združbe. Zaščita teh je pomembna tudi za ribe, nevretenčarje in dvoživke, ki so od njih neposredno ali posredno odvisni.
Onesnaženje sega daleč prek posameznih rek
Razsežnost problema je velika. Po novi raziskavi je več kot osmina porečij v celinskem delu ZDA obremenjena s koncentracijami atrazina nad ravnjo, ki lahko škoduje vodnim ekosistemom. Center for Biological Diversity, kjer je zaposlen tudi soavtor raziskave Donley, ob objavi študije navaja, da je nad nevarno ravnjo onesnažena približno četrtina vseh rečnih kilometrov v 48 celinskih zveznih državah.
Nova raziskava tako ne ugotavlja, da ukrepov proti atrazinu ni, temveč nekaj drugega: da predlagani ukrepi po izračunih avtorjev na veliki večini najbolj obremenjenih območij ne bodo zadostovali za zmanjšanje onesnaženja pod raven, ki jo je določila sama EPA.
Preberite tudi, katerih je 10 najbolj pogostih fitofarmacevtskih sredstev v Sloveniji.
