Nova evropska pravila proti zelenemu zavajanju oz. greenwashingu namreč podjetjem omejujejo uporabo splošnih okoljskih trditev brez jasnih dokazov, sporoča Evropska komisija.
Direktiva Opolnomočenje potrošnikov za zeleni prehod je začela veljati marca letos, države članice pa jo morajo zdaj prenesti v nacionalno zakonodajo.
Kaj bo po novem prepovedano?
Podjetja po novih pravilih ne bodo smela uporabljati splošnih okoljskih oznak brez preverljivih dokazov.
Posebej pod drobnogledom so tudi trditve o “ogljični nevtralnosti”, če podjetje to dosega predvsem z nakupovanjem ogljičnih kuponov in ne z dejanskim zmanjševanjem emisij.
Prepovedane bodo tudi oznake trajnosti, ki niso podprte z uradnimi certifikati ali javno preverljivimi sistemi.
Zakaj EU zaostruje pravila?
Evropska komisija opozarja, da je trg preplavljen z okoljskimi trditvami, ki jih potrošniki pogosto težko preverijo.
Evropski parlament navaja, da v EU obstaja več kot 230 različnih okoljskih oznak, številne brez jasnega nadzora ali enotnih meril.
Prav zaradi tega je greenwashing oz. zeleno zavajanje postal ena glavnih tem evropske potrošniške politike. Cilj novih pravil je zmanjšati zavajanje kupcev in povečati preglednost trga.
Kazni za zeleno zavajanje bodo lahko zelo visoke
Pravniki opozarjajo, da bodo lahko podjetja v nekaterih državah EU ob kršitvah tvegala zelo visoke globe, posebej pri zavajajočem oglaševanju in neutemeljenih okoljskih trditvah. Podjetja bodo morala številne okoljske trditve po novem dokazovati z znanstvenimi podatki, certifikati ali preverljivimi sistemi sledljivosti.
Greenwashing ni več le marketinški problem
Okoljske organizacije opozarjajo, da zeleno zavajanje zmanjšuje zaupanje potrošnikov in otežuje prepoznavanje izdelkov, ki dejansko manj obremenjujejo okolje.
Tudi v Sloveniji se pojavljajo takšni primeri, kot je bilo lansko zavajanje na farmi kokoši.
Nova pravila so del širše evropske strategije za krožno gospodarstvo, trajnostno potrošnjo in zmanjševanje zavajajočega okoljskega oglaševanja.
