Fotografija je simbolična, stock.adobe.com
Pojav ni nov – vendar se pojavlja vse pogosteje.
Po podatkih strokovnjakov gre v Tržaškem zalivu tokrat predvsem za vrsto veliki klobučnjak (Rhizostoma pulmo), ki je domorodna v severnem Jadranu.
Ta vrsta se redno pojavlja v Tržaškem zalivu in ni nevarna za človeka, lahko pa povzroči blag ožig. Ob ugodnih pogojih tvori izjemno goste populacije.
Njena množična prisotnost ne pomeni nujno invazije. Meduze nastanejo iz polipov in v določenih fazah lahko pride do eksplozije populacije.
Strokovnjaki iz Nacionalnega inštituta za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko opozarjajo, da problem ni več količina, ampak pogostost teh pojavov.
Glavni razlogi za to so:
- segrevanje morja – višje temperature pospešijo razvoj in podaljšajo sezono meduz
- mile zime – omogočajo večje preživetje polipov
- mirno morje in tokovi – koncentrirajo meduze ob obali
- več hranil v vodi – več planktona pomeni več hrane za meduze
Kot poudarjajo strokovnjaki, so se takšne »eksplozije meduz« nekoč pojavljale na 10–15 let, danes na 3–5 let.
Najpogostejše vrste meduz v Jadranu
Severni Jadran je habitat več vrst meduz, ne le ene. Najpogostejše prebivalke so poleg velikega klobučnjaka še:
Aurelia aurita (uhata meduza) – prosojna, manj opazna, pogosta v zalivih
Pelagia noctiluca (Mesečinka) – manjša, a bolj pekoča, pojavlja se vse bolj severno
Cotylorhiza tuberculata (Morska cvetača) – značilna “jajčna meduza”, pogosta v toplejših obdobjih
Razlike med njimi so ključne: večina množičnih pojavov v severnem Jadranu je povezana prav z vrsto veliki klobučnjak, medtem ko so bolj nevarne vrste običajno redkejše.
Nove in potencialno problematične vrste meduz v Jadranskem morju?
Znanstveniki opozarjajo, da se lahko zaradi segrevanja morja pojavljajo tudi nove vrste, ki jih prej v Jadranu ni bilo ali so bile redke.
Med njimi so tudi kubomeduze (box jellyfish) najbolj strupene morske živali – posamezni primeri so že bili zabeleženi v severnem Jadranu; in druge tropske vrste, ki se širijo iz Sredozemlja proti severu.
Te vrste so lahko bistveno bolj nevarne, vendar za zdaj ostajajo redke. Njihova prisotnost pa potrjuje trend: Jadran se spreminja.
Posledice: meduze niso le nevšečnost za kopalce
Trenutna situacija v Tržaškem zalivu jasno kaže, da meduze niso le težava kopalcev. Ustavitev ribolova in odvračanje turistov lahko močno vplivajo na lokalno gospodarstvo.
Raziskovalci pa sicer opozarjajo, da meduze niso “napaka” v sistemu, ampak njegov pomemben del.
»Najti moramo način, da sobivamo z njimi, ker so del ekosistema,«
poudarja Nacionalni inštitut za biologijo.
Severni Jadran postaja okolje, kjer so pogoji za njihov razvoj vedno bolj stabilni: topla voda, manj ekstremnih zim in dovolj hrane. Invazijo meduz moramo vzeti ne kot ekstremno novico, temveč kot znak, da je ekosistem spremenjen.
