V Evropi je bilo doslej najdenih 68 vrst čmrljev, medtem ko v Sloveniji 35 vrst, med katerimi so tudi vrste, predstavljene spodaj.
A populacije tega pomembnega opraševalca v Evropi upadajo kar pri polovici vrst, pri četrtini vrst tako izrazito, da jim grozi izumrtje.
Svetli zemeljski čmrlj
Naš najpogostejši čmrlj, velja za pomembnega opraševalca sadnega drevja in jagodičja. Za mnoge je to tipičen predstavnik čmrljev, ki gnezdi pod zemljo. Njegova družina je velika, šteje lahko do nekaj sto osebkov.
Vrtni čmrlj
Posebnost te vrste je, da ima zelo dolg rilček, s katerim lahko oprašuje rastline z dolgim cvetnim vratom. To je edina vrsta čmrljev z dolgim rilčkom, ki je še razmeroma pogosta tudi pri nas.
Pomladanski zemeljski čmrlj
Ta vrsta čmrljev je znana po svoji majhnosti in tudi trdoživosti. Nekatere matice gnezdijo že v istem letu, večina pa se jih odpravi v začetku poletja prezimovat v zemljo in tako vrsta ni odvisna od poletne paše.
Veliki črnordeči čmrlj
To je najpogostejši črni čmrlj z rdečo ali oranžno konico zadka pri nas. Gre za pomembnega opraševalca sadnega drevja in jagodičja, še posebej pa ima rad ameriško borovnico. Ko oprašuje njen cvet, lahko slišimo posebno brenčanje – gre za opraševanje s stresanjem. Tovrstno opraševanje je zelo učinkovito in ga potrebuje tudi paradižnik.
Rjavi čmrlj
Je srednje velik čmrlj rjave oziroma rdečerjave barve, ki ga mnogi zamenjajo z medonosno čebelo, čeprav je precej bolj čokat. Zanj je značilen počasen razvoj, saj se matice razvijejo šele zgodaj jeseni, gnezda pa ob lepem vremenu lahko vztrajajo vse do novembra.
Drevesni čmrlj
Gre za srednje velikega čmrlja z rjavim oprsjem in črnim zadkom z belo konico. Gnezdi v podrasti in v drevesnih duplih, zelo uspešno se je prilagodil tudi gnezdenju na človeških poslopjih. V primerjavi z drugimi vrstami čmrljev ima precej manj potrpljenja in zelo dejavno brani svoje gnezdo – napade kot ose.
Temnokrili zemeljski čmrlj
Vrsta je dobila ime po temnih krilih. Pri nas je pogost na Primorskem, drugod pa predvsem v nižjih oziroma toplejših predelih.
Travniški čmrlj
Vrsta, ki jo lahko najdemo, kar v treh barvnih različicah, in sicer v sivi, rjavi in črni, slednja je pri nas najpogostejša. Vrsta ima rada toploto, zato je dejavna v najtoplejšem delu dneva kot medonosna čebela. Travniški čmrlj je vse redkejši, ker je vse manj cvetočih travnikov in ker gnezdi na površini tal, veliko njegovih gnezd propade tudi zaradi zgodnje in pogoste košnje.
Sivi čmrlj
Gre za najmanjšega čmrlja poleg pomladanskega zemeljskega čmrlja. Zanj je značilno oprsje, ki je pokrito s sivimi dlačicami, osrednji del hrbta pa je črn. Zadek je črnosiv, konica pa rožnato oranžna. Če ga ne prepoznamo po značilnih barvah, pa ga lahko po tonu brenčanja, ki je višji od drugih čmrljev.
Povzeto po opisih vrst, ki jih je pripravila Čmrljica – slovensko društvo za varstvo opraševalce.
