Svetovni turizem je v fazi transformacije, pravijo na Slovenski turistični organizaciji (STO). Pospešena digitalizacija, vzpon umetne inteligence ter prehod na trajnostne prakse delovanja, prilagajanje turizma podnebnim spremembam in pot k ničelnim emisijam do leta 2050 turističnemu sektorju nalagajo, da prilagodi poslovne modele in zagotovi hitro odzivanje na spremenjeno vedenje turistov. V luči navedenega mora turistični sektor premisliti o svojih poslovnih modelih in strategijah, da bi po vsej ponudbeni verigi lahko spremenil turizem in potovanja v okoljsko in družbeno trajnostno, podnebno pametno, odporno in pravično industrijo.
Zeleni prehod, ki vključuje prehod na okolju prijazno, nizkoogljično in krožno gospodarstvo, pomembno vpliva tudi na poslovne modele slovenskih naravnih zdravilišč.
Po besedah mag. Saše Požar, direktorice Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, ta vse bolj vlagajo v energetsko učinkovite sisteme (toplotne črpalke, sončne celice, varčna razsvetljava), zmanjšujejo porabo vode in uvajajo sisteme za reciklažo in zmanjšanje odpadkov.
»Pridobivanje okoljskih in trajnostnih certifikatov postaja sestavni del njihove poslovne strategije, saj okrepi zaupanje gostov, hkrati pa predstavlja konkurenčno prednost na trgu zdraviliškega in wellness turizma. Pomemben del zelenega prehoda predstavlja tudi spodbujanje trajnostne mobilnosti – z uvajanjem električnih vozil in zagotavljanjem infrastrukture za polnjenje,« razlaga sogovornica.
Uveljavljanje krožnega delovanja
Po besedah dr. Dejana Križaja, Tadeja Rogelje in Jake Godejše s Fakultete za turistične študije – Turistica Univerze na Primorskem, zeleni prehod v turizmu poganjajo evropske in nacionalne iniciative, zakonodajne zahteve in povpraševanje potrošnikov po trajnostnih izkušnjah, kar vodi v razvoj novih poslovnih modelov, osredotočenih na zmanjšanje ogljičnega odtisa, krožno gospodarstvo, okoljsko in socialno odgovornost ter certificiranje in transparentnost. Turistična podjetja se vse bolj usmerjajo v uporabo obnovljivih virov energije, zmanjšanje porabe vode in energije ter optimizacijo transporta, spodbujajo javni prevoz, električna vozila in počasni (slow) turizem. Namesto linearnega modela (proizvedi-uporabi-zavrzi) pa se uveljavljajo principi krožnega gospodarstva, kot so recikliranje, ponovna uporaba in zmanjšanje količine odpadkov. Podjetja se zavezujejo tudi k ohranjanju naravnih virov, podpori lokalnih skupnosti in etičnemu poslovanju, kar lahko vključuje ponujanje pristnih lokalnih doživetij, sodelovanje z lokalnimi ponudniki in izobraževanje gostov o trajnostnih praksah.
Umetna inteligenca personificira ponudbo
Poleg podnebnih sprememb na razvoj turizma močno vpliva tudi umetna inteligenca (UI). »Umetna inteligenca turizmu prinaša številne priložnosti; naj gre za optimiziranje poslovanja ali izboljšanje uporabniške izkušnje. Na osnovi zbiranja in analiziranja velikih količin podatkov omogoča personalizacijo ponudbe, avtomatizacijo, optimizacijo cen, pametno upravljanje turističnih destinacij, izboljšano trženje in oglaševanja,« razlagajo Dejan Križaj, Tadej Rogelja in Jake Godejša.
Na podlagi podatkov o preferencah gostov UI podjetjem omogoča, da ustvarjajo visoko personalizirane pakete, priporočila in storitve, vključno s prilagojenimi predlogi hotelov, aktivnosti, restavracij ali celo avtomatizirana individualna svetovanja. Klepetalni roboti in virtualni asistenti, ki jih poganja UI, lahko avtomatizirajo procese rezervacij, odgovarjajo na pogosta vprašanja in nudijo 24/7 podporo strankam, kar zmanjšuje operativne stroške in izboljšuje odzivnost. Algoritmi UI lahko analizirajo tržne trende, vremenske napovedi, dogodke in druge dejavnike ter tako optimizirajo cene in razpoložljivost storitev za maksimiziranje prihodkov.
»Umetna inteligenca turizmu prinaša številne priložnosti; naj gre za optimiziranje poslovanja ali izboljšanje uporabniške izkušnje. Na osnovi zbiranja in analiziranja velikih količin podatkov omogoča personalizacijo ponudbe, avtomatizacijo, optimizacijo cen, pametno upravljanje turističnih destinacij, izboljšano trženje in oglaševanja,«
razlagajo Dejan Križaj, Tadej Rogelja in Jaka Godejša.
UI lahko pomaga pri upravljanju turističnih tokov, napovedovanju obiskanosti in optimizaciji virov na destinaciji, kar prispeva k bolj trajnostnemu in uravnoteženemu razvoju, hkrati pa omogoča ciljano oglaševanje in ustvarjanje privlačnih vsebin (npr. besedil, slik, videoposnetkov) za promocijo turističnih produktov in vsebin.
Dejan Križaj, Tadej Rogelja in Jaka Godejša pravijo, da je na letošnjem sejmu ITB Berlin postalo jasno, da umetna inteligenca (UI) že konkretno spreminja potovalno industrijo.
Lufthansa jo uporablja za generiranje vsebin, testira opravljanje rezervacij prek pogovora z UI (Conversational Booking) ter poroča o 75-odstotnem povečanju produktivnosti pri obravnavi pritožb, kjer UI strukturira kompleksne in večjezične podatke. TUI je šel še korak dlje – njihovi zaposleni uporabljajo kar 1.500 različnih AI agentov, zasnovanih na velikih jezikovnih modelih, ki delujejo znotraj podjetja, kjer zaposlenim pomagajo pri vsakodnevnem delu. Poročajo pa tudi o tem, da UI že posluša in pomaga tudi pri telefonskih klicih med agenti in strankami.
Zeleni prehod in umetna inteligenca z roko v roki
»UI lahko aktivno podpira trajnostne cilje v turizmu z napovedovanjem in optimizacijo virov, pametnimi rešitvami za zmanjšanje odpadkov, spodbujanjem trajnostnih odločitev in analizo vplivov na okolje. Lahko pomaga pri napovedi porabe energije in vode ter tako omogoči boljše upravljanje virov in zmanjšanje odpadkov. Sistemi, ki jih poganja UI, pa lahko spremljajo in optimizirajo procese recikliranja ter zmanjšujejo količino odpadkov v hotelih in restavracijah,« razlagajo Križaj, Rogelja in Godejša.
Prek personaliziranih priporočil lahko UI turiste usmerja k okolju prijaznejšim možnostim prevoza, nastanitev in aktivnosti, hkrati pa pomaga pri merjenju in spremljanju okoljskega odtisa turističnih dejavnosti, kar omogoča boljše odločanje za zmanjšanje negativnih vplivov. »Skratka, zeleni prehod in umetna inteligenca nudita priložnost za turistično industrijo, da se razvija v smeri večje učinkovitosti, personalizacije in trajnosti, kar vodi do preoblikovanja tradicionalnih poslovnih modelov v bolj agilne, podatkovno podprte in okolju prijazne prakse,« poudarjajo sogovorniki.
Virtualna asistentka Alma
STO je maja lansirala Almo, prvo virtualno asistentko v slovenskem turizmu, ki jo podpira umetna inteligenca in črpa iz bogate baze podatkov. Alma v sproščenem pogovoru v kar sedmih svetovnih jezikih 24 ur na dan, sedem dni v tednu odgovarja na vprašanja več uporabnikov in jim pomaga, da hitreje pridejo do relevantnih informacij, navdihujočih zgodb in namigov za raziskovanje Slovenije. Podane informacije so povsem prilagojene povpraševanju vsakega posameznika.
Na Goričkem sledijo načelom zelenega prehoda
V Krajinskem parku Goričko (JZ KPG) pravijo, da kot primarno naravovarstvena institucija že v osnovi sledijo principom zelenega prehoda. Prizadevajo si pridobiti sredstva za energetsko sanacijo delovnih in razstavnih prostorov v gradu Grad. Po terenu se vozijo z dvema električnima avtomobiloma, v uporabi imajo e-polnilnico. Pri obnovi prostorov Središča Natura 2000 se bo za ogrevanje vgradila toplotna črpalka.
»Kot princip zelenega prehoda razumemo tudi ohranjanje travnikov/habitatov v neposrednem upravljanju JZ KPG na državnih zemljiščih, kjer se na sonaravni način s košnjo vzdržuje biotska raznovrstnost in preprečuje širjenje tujerodnih invazivnih vrst ter ohranja in meri ponor CO2. Za dolgoročno ohranjanje biotske pestrosti se v projektu LIFE for SEEDS nabira semenske mešanice za semensko banko in v projektu BEE(A)WARE izvajajo ukrepi v dobro opraševalcev,« razlagajo. In dodajo, da v vseh javnih naročilih od ponudnikov zahtevajo upoštevanje Uredbe o zelenem javnem naročanju.
Križaj, Rogelja in Godejša razlagajo, da potrošniki aktivno sprejemajo UI orodja za načrtovanje potovanj, saj nedavni podatki kažejo, da je približno 40 odstotkov globalnih potnikov že uporabilo orodja, ki temeljijo na UI, za načrtovanje svojih potovanj, 62 odstotkov pa jih je odprtih za uporabo v prihodnosti. Geografsko gledano sta Severna Amerika in azijsko-pacifiška regija (zlasti Kitajska, Japonska, Južna Koreja in Tajska) vodilne pri uvajanju rešitev UI v turizem.
