Fotografija je simbolična, stock.adobe.com
Dejstvo je, da je bilo v Sloveniji od osamosvojitve naprej na področju razvoja železniške infrastrukture narejenega premalo, zato so nadgradnje in naložbe v železniško omrežje nujne, povejo na Slovenskih železnicah (SŽ).
V Sloveniji imamo 1.208 kilometrov prog, od tega je velika večina, kar 875 kilometrov, enotirnih, le 610 kilometrov prog pa je elektrificiranih.
»Veseli nas, da v zadnjem desetletju v naši državi delamo pomembne korake k modernizaciji železniškega omrežja,«
pravijo na SŽ.
Ključni projekt je izgradnja drugega tira Divača–Koper
Eden najprivlačnejših projektov, ki se ga na SŽ iskreno veselijo in z zanimanjem spremljajo njegov napredek, je težko pričakovana izgradnja novega Potniškega centra v Ljubljani. Gre za sodoben železniški in avtobusni terminal, ki bo postal osrednje središče mobilnosti v Sloveniji.
Njegove zmogljivosti bodo bistveno večje od sedanjih, saj ga bo dnevno lahko obiskalo več kot 100.000 potnikov.
Ključni projekt, ki bo po besedah SŽ že zelo kmalu prinesel občutno skrajšanje potovalnih časov, je izgradnja nove proge Divača–Koper.
»Čas vožnje potniških vlakov na tem odseku se bo pomembno skrajšal in bo krajši od 20 minut (trenutno lahko presega tudi 45 minut),«
zagotavljajo.
Izjemno pomemben vidik projekta Drugi tir je tudi povečanje kapacitet na progi, saj obstoječa enotirna proga že dolgo ne zadošča več dejanskim potrebam, kar omejuje prepustnost in ovira rast tovornega prometa. Z novim tirom se bo zmogljivost povečala na 212 vlakov dnevno, kar bo omogočilo prevoz skoraj 37 milijonov ton tovora letno. Gre za izjemno pridobitev za slovensko železniško omrežje, ki bo olajšala poslovanje Luke Koper ter povečala konkurenčnost Slovenije kot pomembnega logističnega stičišča.
»Naše proge so danes praktično stoodstotno zasedene, zato bo treba omrežje še naprej nadgrajevati, da bi zagotovili še boljšo storitev in višjo frekvenco voženj.
Glede na trenutni tempo vlaganj verjamemo, da bomo v naslednjih letih vendarle dosegli pomemben napredek, ne le v kilometrih novih prog, temveč predvsem v kakovosti celotnega sistema.
Povsod po državi se prenavljajo postaje, urejajo vozlišča, v načrtu je med drugim tudi izgradnja dvotirnosti do Kranja, Ivančne Gorice in Kamnika. Ob tem moramo poudariti, da Slovenske železnice niso neposredni investitor večjih infrastrukturnih projektov, a seveda pozdravljamo odločitev države, ki je v zadnjih letih aktivneje pristopila k naložbam v javno železniško infrastrukturo,« povejo na SŽ.
Skoraj milijarda evrov za gradnjo drugega tira
Za največji infrastrukturni projekt v državi, gradnjo drugega tira železniške povezave med Divačo in Koprom, je bilo v letih 2022–2026 namenjenih 998.892.016 evrov, povejo na Ministrstvu za infrastrukturo (MzI). Testiranja na železniški progi se bodo začela marca letos, v redno obratovanje pa bo proga predana do konca leta 2026. Kljub izjemni velikosti in zahtevnosti projekta, ta ostaja v svojih finančnih in časovnih okvirih.
Za železnice bo Direkcija za infrastrukturo v letih 2022–2026 namenila 2,6 milijarde evrov, skupna vrednost naložb v javno železniško infrastrukturo bo tako znašala 3,6 milijarde evrov.
Letos intenzivno delo na železniških projektih
Na odseku Divača–Koper se intenzivno izvajata oba železniška tira na novem odseku dvotirne proge, povejo na MzI.
»Leta 2022 se je začela gradnja viaduktov Gabrovica in Vinjan, pri obeh viaduktih sta se voziščni konstrukciji zaključili decembra 2023. Gradnja tretjega viadukta na trasi, viadukta Glinščica, je bila zaključena že leta 2022.
V času od leta 2022 se je izvedlo naslednje: zgrajeni so bili vsi trije viadukti, izkopanih je bilo vseh 7 predorov (37 kilometrov predorov). 11. 3. 2026 je bila omogočena prevoznost s tirnimi vozili od Divače do Kopra, hkrati bo omogočena končna montaža SVTK naprav in elektrostrojne opreme ter začetek testiranj,«
naštejejo izvedena dela.
Naložbena vrednost tira, ki se končuje, je 1.109 milijarde evrov. Bila je določena že leta 2019 in tudi ob koncu izgradnje ostaja enaka, poudarijo. »Drugi tir gradimo sami, brez pomoči Madžarov in tudi zato za gradnjo dodatnega levega tira, da bo proga dvotirna, ne potrebujemo dodatnih proračunskih sredstev. Namesto da bi dobičke izplačevali tuji državi, bomo denar namenili dodatnemu levemu tiru.«
Ocenjena naložbena vrednost dodatnega levega tira je 430 milijonov evrov
Na MzI pojasnjujejo, da je za polno dvotirnost na odseku Divača–Koper treba zgraditi še levi vzporedni tir. »V letih 2024, 2025 in 2026 so potekala oziroma potekajo pripravljalna dela, ki vključujejo odkupe zemljišč, pripravo projektne in naložbene dokumentacije, geološke in hidrološke raziskave in druge aktivnosti, povezane s pripravljalnimi deli. Gradnja vzporednega levega tira se bo začela leta 2027, trajala bo štiri leta. Ocenjena naložbena vrednost dodatnega levega tira je 430 milijonov evrov.«
Do leta 2040 nova trasa Ljubljana–Maribor, ki bo omogočala višje hitrosti
Ena izmed prioritet naslednjega mandata bo začetek postopkov za projekt nove hitre železniške povezave na povsem novi trasi, ki bo povezovala Ljubljano in Maribor, pravijo na MzI. »Nova trasa je nujna, ker obstoječa zaradi geografskih omejitev ne dovoljuje hitrosti, ki bi jih želeli doseči (200 in več kilometrov na uro). Naš cilj je, da bo nova železniška povezava umeščena v prostor do leta 2030, gradnja pa zaključena do leta 2040.«
Največje pogodbe Direkcije RS za infrastrukturo v mandatu 2022–2026 so:
- Nadgradnja železniške postaje Ljubljana – fazi B in C – 243.927.427,58
- Nadgradnja železniškega vozlišča na Jesenicah – 145.998.900,00
- Nadgradnja železniških postaj Brezovica in Preserje ter gradnja železniškega postajališča in podvoza Vnanje Gorice s povezovalnimi cestami – 129.951.198,45
- Nadgradnja delov železniških medpostajnih odsekov Brezovica–Preserje in Preserje–Borovnica ter dela železniške postaje Borovnica – 96.127.429,23
- Nadgradnja železniške postaje Nova Gorica – 50.713.180,47
Vir: MzI
Največji železniški projekti v letu 2026
Za železniško infrastrukturo je Direkcija RS za infrastrukturo v letu 2026 predvidela 652 milijonov evrov. Na področju naložb v javno železniško infrastrukturo (JŽI) se v letu 2026 nadaljujejo naslednji večji projekti:
- nadgradnja železniške postaje Ljubljana – sklop B+C
- nadgradnja logističnega vozlišča Jesenice
- nadgradnja železniških postaj Brezovica in Preserje, gradnja novega železniškega postajališča in podvoza Vnanje Gorice s povezovalnimi cestami
V letu 2026 je predviden še začetek naslednjih naložb v javno železniško infrastrukturo:
- ureditev postajnega poslopja železniške postaje Koper (v teku je podpis pogodbe)
- ureditev železniške postaje Trbovlje (v teku je javno naročilo)
- gradnja signalnovarnostnih naprav na odseku Brezovica–Divača (v teku je javno naročilo)
- gradnja novega železniškega postajališča Zbelovo
Vir: MzI
