Projekt LIFE SySTEMiC – sonaravno gospodarjenje z gozdovi v času podnebnih sprememb.
V slovenskih gozdovih se gospodari po načelih t. i. Slovenske gozdarske šole, ki temelji na trajnostnem, sonaravnem in večnamenskem gospodarjenju z gozdovi. Gozdarskim strokovnjakom je v 250-letni tradiciji načrtnega gospodarjenja z gozdovi, skladno z naravnimi procesi, uspelo ohraniti naravne prilagoditvene sposobnosti gozdov in visoko stopnjo biotske raznovrstnosti ob hkratnem trajnostnem zagotavljanju lesa in drugih vidikov gozda, ki so služili spreminjajočim se družbenim potrebam. Sonaravno gospodarjenje z gozdovi pa ne pomeni popolnega prepuščanja gozdov naravnemu razvoju, temveč usmerjanje naravnih procesov s ciljem zagotavljanja trajnosti vseh funkcij gozdov in večnamenske rabe gozdov. Za njegovo uspešno delovanje je ključnega pomena gozdarska stroka, ki načrtuje, usmerja ter na podlagi podatkov in analiz preverja uspešnost gospodarjenja z gozdovi. Druga nujna komponenta so aktivni in izobraženi lastniki in upravljavci gozdov.
Gozdovi potrebujejo pomoč
Slovenske gozdove v zadnjem desetletju vse bolj ogrožajo hitre spremembe, ki se odražajo v ekstremnih vremenskih pojavih, v povečevanju pojavljanja bolezni in škodljivcev in v vdorih invazivnih tujerodnih vrst v gozdove.
Projekt LIFE SySTEMiC – z genetsko pestrostjo nad podnebne spremembe
Na Gozdarskem inštitutu Slovenije si za razvoj sonaravnega gospodarjenja z gozdovi v času podnebnih sprememb prizadevamo v okviru evropskega projekta LIFE SySTEMiC. Cilj projekta je uporaba orodja genetske pestrosti za zaščito gozdov pred podnebnimi spremembami. Osnovna ideja je sorazmerno preprosta: večja, kot je genetska raznolikost dreves v gozdu, večja je verjetnost, da bodo imela nekatera drevesa genetske značilnosti, zaradi katerih bodo bolj prilagodljiva na podnebne spremembe, s tem pa se bo povečala odpornost in prilagodljivost gozdnega sistema.
Glavni cilji projekta so:
- Raziskati povezavo med gospodarjenjem z gozdom in genetsko raznolikostjo za osem vrst gozdnih dreves v treh evropskih državah (Hrvaška, Italija, Slovenija), da bi prepoznali gozdnogojitvene sisteme, ki ohranjajo visoko stopnjo genetske raznolikosti.
- Razviti inovativni genetski biodiverzitetni gojitveni model (Genetic Biodiversity and Silvicultural model GenBioSilvi), ki temelji na kombinaciji napredne krajinske genomike, uporabne genetike in gozdnogojitvenih modelov za podporo trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. 3. Širjenje znanja o tej metodi po Evropi in prenos njene uporabe v gozdarski praksi z vključevanjem različnih vrst deležnikov. Projekt LIFE SySTEMiC se je začel 1. septembra 2019 in se bo končal 31. avgusta 2024. Partnerstvo iz Italije, Slovenije in Hrvaške vodi Univerza v Firencah, med slovenskimi institucijami pa v projektu sodelujeta Gozdarski inštitut Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije.
Za uspešno prilagajanje gozdov na podnebne spremembe bo treba gospodarjenje z gozdovi nadgraditi z ukrepi za prilagajanje gozdov, ki vključujejo poudarjeno varovanje genetske pestrosti in aktivni pristop pri obnovi gozda s čim širšo paleto vrstno in genetsko raznolikih sadik gozdnih drevesnih vrst ter redno in strokovno izvedbo načrtovanih ukrepov nege gozda. V prihodnosti bosta imela poudarjen pomen strokovno in dosledno izvajanje nege gozda ter ohranitev, podpora in razvoj gozdnega semenarstva in drevesničarstva pri nas. Hkrati pa ne smemo pozabiti na ukrepe za ohranjanje in spremljanje (monitoring) genetske pestrosti v gozdovih.
Več informacij: www.lifesystemic.eu
