Na osnovi evropske in slovenske zakonodaje se bodo morale razmere do leta 2030 bistveno izboljšati, kajti polnilna infrastruktura še ne sledi povečanemu številu električnih vozil.
Slovenska letališča so v zadnjem letu in pol dosegla pomemben napredek na področju potniškega prometa, kar kaže na okrevanje po pandemiji kovida-19 in na vnovično rast zanimanja za letalski prevoz. Kljub temu je izzivov kar nekaj, zlasti na področju tovornega prometa in razvoja vseh treh letališč oziroma še posebej na področju obnove mariborskega letališča.
Za celovite ureditve ulic in cest z načeli trajnostne mobilnosti, namenskih površin za javni potniški promet, infrastrukture za pešce in kolesarje ter za digitalizacijo za spodbujanje trajnostne mobilnosti bo občinam letos na voljo nekaj več kot 48 milijonov evrov evropskih in državnih sredstev, ki jih bodo morale porabiti do leta 2028.
Logistika v zadnjem času doživlja resne pretrese – od hude krize na Bližnjem vzhodu, ki se čuti tudi pri naših prevoznikih, do obsežnih del na domači prometni infrastrukturi, ki so po mnenju mnogih sicer potrebna, a tudi zapoznela.
Družba Borzen, d.o.o., je kot izvajalka javnega poziva Sklada za podnebne spremembe z današnjim dnem omogočila oddajo elektronskih vlog za pridobitev nepovratnih sredstev za nakup ali predelavo tovornih vozil in avtobusov na sintetični plin in biometan ter s pogonom na elektriko ali vodik ter nadgradnjo tovornih vozil z aerodinamičnimi deli za zmanjšanje zračnega upora.
S pomočjo aplikacije DRAJV, ki jo je pred časom oblikovala Zavarovalnica Triglav, so oblikovali DRAJV zemljevid, ki temelji na anonimiziranih podatkih preko 100.000 uporabnikov.
Konec prejšnjega leta je Ministrstvo za infrastrukturo vložilo predlog za nov Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah, ki bo prinesel nekaj sprememb na področju prometnih označb.
