Naravovarstveniki se vse bolj obračajo na novo tehnologijo in umetno inteligenco kot inovativno tehnološko rešitev za spopadanje s krizo biotske raznovrstnosti in blažitev podnebnih sprememb.
Riga, glavno mesto Latvije, je najbolj gozdnato večje mesto v Evropi – mestna periferija so obsežni gozdovi. Poleg tega, da zagotavljajo čist zrak in bližino narave, pa so žal tudi privlačna destinacija za nezakonito odlaganje odpadkov.
Legenda pravi, da je hrvaško-ogrski kralj Béla IV leta 1242 posadil ‘Belino lipo’ v Varaždinski županiji. Drevo je eden najdragocenejših in redkih primerkov na Hrvaškem, prav zato lokalne oblasti menijo, da jo je treba ohraniti za prihodnje generacije.
V začetku februarja so na Cresu namestila napravo za čiščenje morja, ki filtrira morsko vodo in samodejno zbira plavajoče odpadke, kot so plastika, mikroplastika, olja ter druge materiale, ki so škodljivi za morsko življenje.
V času zelenega prehoda postaja vse pomembnejše vprašanje kako najti ravnotežje – omejiti največje onesnaževalce, obenem pa ne preveč obremeniti gospodarstva.
Tako kot številna mesta po Evropi je tudi Ljubljana zaradi hitre urbanizacije v zadnjih desetletjih postala onesnažena, prometno preobremenjena, poleti izpostavljena vročim točkam in manj primerna za življenje.
