Fosilna goriva še vedno predstavljajo pomemben delež energetske mešanice v proizvodnji elektrike. Ob procesu razogljičenja energetskega sektorja se tako poraja vprašanje, kako preiti na obnovljive vire, a hkrati ohraniti stabilen sistem in pravičen razvoj energetskih regij.
Energetska podjetja se pri prilagajanju na trajnostne standarde in nemoteno zagotavljanje energijske oskrbe opirajo na digitalizacijo, pri čemer pa bodo ključno vlogo imela znanja zaposlenih.
Vodik je nekaj časa veljal za potencialno gorivo prihodnosti, a se je naposled umaknil elektrifikaciji. Glavni izziv bolj kot pridobivanje predstavljata predvsem skladiščenje in transport.
Hidroelektrarne v Sloveniji proizvedejo pomemben delež električne energije, a to ni njihova edina naloga – pomembno vlogo imajo tudi pri uravnavanju visokih pretokov in zagotavljanju ustrezne protipoplavne varnosti, kar v zadnjem času vse bolj pomembno.
Prejšnji teden sta se Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer in ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Matejo Čalušič, v družbi strokovnjakov mudila v poskusnem sadovnjaku Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici, kamor je umeščen pilotni projekt agrofotovoltaike.
Nuklearna elektrarna Krško je za svoje upravljanje zopet prejela pozitivno oceno svetovnega združenja, dela na gradnji odlagališča v Krškem pa so že v polnem teku.
