Energetska podjetja se pri prilagajanju na trajnostne standarde in nemoteno zagotavljanje energijske oskrbe opirajo na digitalizacijo, pri čemer pa bodo ključno vlogo imela znanja zaposlenih.
Vodik je nekaj časa veljal za potencialno gorivo prihodnosti, a se je naposled umaknil elektrifikaciji. Glavni izziv bolj kot pridobivanje predstavljata predvsem skladiščenje in transport.
Hidroelektrarne v Sloveniji proizvedejo pomemben delež električne energije, a to ni njihova edina naloga – pomembno vlogo imajo tudi pri uravnavanju visokih pretokov in zagotavljanju ustrezne protipoplavne varnosti, kar v zadnjem času vse bolj pomembno.
Prejšnji teden sta se Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer in ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Matejo Čalušič, v družbi strokovnjakov mudila v poskusnem sadovnjaku Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici, kamor je umeščen pilotni projekt agrofotovoltaike.
Nuklearna elektrarna Krško je za svoje upravljanje zopet prejela pozitivno oceno svetovnega združenja, dela na gradnji odlagališča v Krškem pa so že v polnem teku.
Za doseganje cilja NEPN bo treba v prihodnjih letih energijo, pridobljeno iz obnovljivih virov, vsaj podvojiti, to pa bo zahtevalo tudi razmislek o njenem skladiščenju.
Na Fakulteti za elektrotehniko so v sklopu evropskega projekta AURORA na strehi postavili 4 sončne elektrarne, ki bodo na leto proizvedle 200 megavatnih ur, kar predstavlja dobrih deset odstotkov letne porabe električne energije fakultete.
