V lanski številki revije Energetika smo preverili, kakšne so v oziru na digitalni prehod potrebe po kadrih v posameznih energetskih podjetjih. Zaradi energetskih tranzicij in projektov razogljičenja so izrazili vse večje potrebe po različnih strokovnjakih, še posebej s področij digitalizacije, energetike, inženiringa, nabave, logistike, in elektro projektiranja. Poleg tega so še posebej iskani tudi inženirji in IT strokovnjaki, ter poznavalci algoritmov in umetne inteligence.
»Za usmeritev v zeleno poslovanje potrebujejo slovenska energetska podjetja strokovnjake na področju obnovljivih virov energije, energetske učinkovitosti, trajnostnega razvoja in ekoloških standardov. Ključni so predvsem kadri z znanji s področja inženirstva, projektnega managementa in poznavanja okoljskih predpisov, saj je zelena preobrazba poslovanja kompleksna,«
so takrat povedali v zaposlovalni agenciji Adecco Slovenija.
Eden ključnih problemov je staranje delovne sile
Avgusta letos pa je podatke o stanju, potrebah in izzivih na področju kadrov v energetskem sektorju objavila tudi Energetska zbornica Slovenije (EZS), ki je med svojimi članicami izvedla poglobljeno anketo. Po njihovih ugotovitvah skoraj tri četrtine podjetij ocenjuje svoje lastno kadrovsko stanje kot dobro, a ob tem poročajo tudi o številnih izzivih. Med pomembnejše spada naraščajoča povprečna starost, številni pa imajo težave tudi pri pridobivanju kadrov na ključnih delovnih mestih. Predvsem se kaže pomanjkanje inženirjev elektrotehnike, strojništva in energetike, pa tudi digitalnih profilov, kot so razvijalci, analitiki in trgovski strokovnjaki.
Pomemben je širši pogled na delovanje panoge
Kot glavni kadrovski problem pa se v energetskih podjetjih kaže pomanjkanje ustrezno usposobljenih kandidatov – pri nekaterih podjetjih tako ostajajo razpisi za delovna mesta odprti celo več kot pol leta. Eden ključnih razlogov za to je zaostajanje vsebin izobraževalnih programov za dejanskimi tehnološkimi in drugimi spremembami. Kot so ocenili v raziskavi, bodo v prihodnosti ključna predvsem znanja s področij energetskih sistemov, obnovljivih virov, digitalizacije, analitike, kibernetske varnosti in upravljanja omrežij. Pomemben pa je tudi širši pogled na delovanje panoge, s katerim bodo zaposleni lahko reševali izzive preko meja svojega lastnega strokovnega področja.
