Nezdravi prigrizki v zdravstvenih domovih in bolnišnicah

19 novembra, 2020

“Ponudba v prodajnih avtomatih dopušča veliko možnosti za izboljšave,” so zapisali slovenski raziskovalci, ko so objavili rezultate raziskave o prehranski kakovosti živil, ki so na prodaj v prodajnih avtomatih v zdravstvenih in socialno varstvenih ustanovah.

Raziskava je pokazala, da ponudba v prodajnih avtomatih, ki so dostopni obiskovalcem zdravstvenih in socialno varstvenih ustanov, ne zagotavlja dovolj zdravih izbir. Del rezultatov je bil pred kratkim objavljen v ugledni znanstveni reviji International Journal of Environment Research and Public Health, del pa je javno pred-objavljen na portalu ResearchSquare, saj je še v fazi recenzije.

Rezultati se nanašajo na izvajanje s strani Ministrstva za zdravje financiranega programa, ki sta ga izvajala Univerza v Mariboru, Fakultete za zdravstvene vede (UM FZV) in Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS), kot del izvajanja Nacionalnega programa na področju prehrane in telesne dejavnosti za zdravje 2015 – 2025. Pri analizi in vrednotenju rezultatov sta sodelovala tudi Inštitut za nutricionistiko in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ).

Maščobe, sol in sladkor – kakšen zgled so zdravstvene ustanove?

Prof.dr. Sonja Šostar Turk, UM FZV: »V sklopu raziskave so bili popisani prodajni avtomati v 188 zdravstvenih in socialno varstvenih ustanovah v vseh statistični regijah v Sloveniji, skupaj 5625 izdelkov. Ugotovili smo, da v prodajnih avtomatih, celo v zdravstvenih domovih in bolnišnicah, ki naj bi predstavljale zgled na področju ohranjanja javnega zdravja, prevladujejo prigrizki in pijače z nizko hranilno vrednostjo ter visoko vsebnostjo kalorij, maščob, soli in sladkorja.«

Prehranski semafor

Prehranska kakovost izdelkov je bila ocenjena z uporabo dveh različnih modelov za profiliranje živil, in sicer z uporabo t. i. »prehranskega semaforja« in avstralskega modela FSANZ.« V Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) pojasnjujejo: »Model t. i. »prehranskega semaforja« je uvedla britanska Food Standard Agency in se uporablja za vrednotenje izbranih hranil, ki se navajajo pri označevanju hranilne vrednosti živil. Za vsako posamezno hranilo se v odvisnosti od ravni prisotnega hranila v živilu (maščobe, nasičene maščobne kisline, sladkor, sol) dodeli barvna oznaka – npr. visoka raven hranila je predstavljena v rdeči barvi in nizka v zeleni. Enak model se v Sloveniji uporablja tudi v brezplačni mobilni aplikaciji VeŠKajJeš.«

Drug uporabljen model za ocenjevanje prehranske kakovosti živil pa je bil algoritem, ki se v Avstraliji in na Novi Zelandiji uporablja kot pogoj za uporabo zdravstvenih trditev na živilih. Model »FSANZ« (Food Standards Australia New Zealand Nutrient Profiling Scoring Criterion) živilom dodeli pozitivne in negativne točke za energijo ter ključne hranilne sestavine. Za različne vrste izdelkov (pijače, živila ter maščobe in sir z visoko vsebnostjo kalcija) so določene različne mejne vrednosti, tako da na koncu živila lahko razvrščena kot bolj ali manj zdravju koristna.

Večina prigrizkov je rdečih

Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: »Rezultati profiliranja živil so pokazali, da je kar 88,5 % vseh ocenjenih prigrizkov in 56 % vseh ocenjenih pijač v prodajnih avtomatih na podlagi modela FSANZ ocenjenih kot manj zdrava izbira.« Tudi ocena živil ocenjena s t.i. prehranskim semaforjem je pokazala, da se večina vseh prigrizkov (7 od 13 kategorij) glede vsaj enega hranila obarva rdeče. Prav tako se za več kot 50 % vseh vrednotenih pijač prehranski semafor glede vsebnosti sladkorja obarva rdeče. Vrednosti za profiliranje na osnovi prehranskega semaforja temeljijo na vrednostih, ki se uporabljajo tudi brezplačni mobilni aplikaciji VešKajJeš ter na spletni strani www.veskajjes.si.

Preberite tudi: 

Alternative nezdravim prigrizkom: kaj jesti namesto čipsa?

Vir: nutris

Nazaj na kategorijo zdravje.
(Visited 24 times, 4 visits today)