V sodobnem času, ko prevladujejo neustrezne prehranske navade, sedeč način življenja in skoraj konstanten stres, postaja skrb za duševno zdravje eden ključnih elementov celostne preventive. Po besedah Stegla preventiva danes ni več zgolj domena zdravstvenega sistema, temveč zahteva aktivno vlogo posameznika in družbe
Stres kot poglavitni dejavnik tveganja
»Poglavitni dejavnik tveganja danes je stres,« opozarja Stegel. Kronični stres pomembno vpliva tako na duševno kot telesno zdravje in povečuje tveganje za številne bolezni, od izgorelosti do srčno-žilnih zapletov
Prav zato se je v zadnjih letih okrepila ponudba delavnic za obvladovanje stresa in krepitev duševnega zdravja, ki so dostopne v okviru družinske medicine. Programi so v večjih mestih dobro obiskani, medtem ko je udeležba na podeželju nižja, kar zahteva več dela na terenu in v ambulantah
Delavnice in programi so na voljo, a niso enako izkoriščeni
V slovenskem zdravstvenem sistemu so na voljo številni preventivni programi:
- delavnice za obvladovanje stresa,
- delavnice za krepitev duševnega zdravja,
- programi za zdravo telesno težo,
- delavnice za opuščanje kajenja.
Čeprav so programi dostopni vsem, so različno obiskani. Po besedah Stegla so medicinske in patronažne sestre ključne pri motiviranju pacientov, zlasti v manjših krajih, kjer je dostop do organiziranih delavnic omejen
Izgorelost kot del sodobnega zdravstvenega bremena
Izgorelost sodi med pogostejše težave sodobnega časa in je neposredno povezana z dolgotrajnim stresom ter pomanjkanjem ravnovesja med delom in počitkom. Stegel opozarja, da se ljudje preventive pogosto lotijo šele, ko že zbolijo ali se poškodujejo, kar velja tudi za duševno zdravje
Preventivne dejavnosti na tem področju zahtevajo dolgotrajen in vztrajen pristop, saj kratkoročni projekti ne prinašajo trajnih učinkov. Ko se evropska sredstva iztečejo, se žal številni programi tudi zaključijo, opozarja sogovornik
Odgovornost za duševno zdravje je tudi osebna
»Če posameznik ni pri volji oziroma še ne vidi smisla v preventivi, mu tudi cel sistem aktivnosti ne bo pomagal,« je jasen Stegel.
Osebna preventiva vključuje:
- zmernost v vsakdanjih dejavnostih,
- redno telesno aktivnost,
- dovolj počitka in kakovosten spanec,
- izogibanje pretiranemu stresu.
Ni treba slediti vsem priporočilom do potankosti, a že postopno približevanje tem smernicam prinaša pomembne koristi za zdravje
Duševno zdravje kot dolgoročna naložba
Preventiva na področju duševnega zdravja ni kratkoročen projekt, temveč dolgoročna naložba. Zahteva čas, vztrajnost in sodelovanje posameznika, zdravstvenega sistema in družbe.
Kot poudarja Stegel, le s stalnim ponavljanjem in osveščanjem lahko posameznika spodbudimo, da prevzame odgovornost za svoje zdravje – in prav to je bistvo učinkovite preventive.
