Dolgotrajna izpostavljenost prometnemu hrupu je v Evropi povezana z več deset tisoč prezgodnjimi smrtmi in novimi primeri bolezni srca in ožilja.
Posebej ranljivi so otroci, starejši in ljudje z že obstoječimi zdravstvenimi težavami.
Po ocenah EEA je bila dolgotrajna izpostavljenost prometnemu hrupu leta 2021 povezana s približno 73.000 prezgodnjimi smrtmi, 49.000 novimi primeri bolezni srca in ožilja ter 23.000 novimi primeri sladkorne bolezni tipa 2.
Agencija opozarja, da je prometni hrup eno najpomembnejših okoljskih tveganj za zdravje v Evropi, njegove posledice pa pogosto ostajajo podcenjene.
Hrup vpliva tudi na učenje otrok
Med posebej ranljivimi skupinami so otroci, saj lahko dolgotrajna izpostavljenost prometnemu hrupu vpliva na njihov razvoj, koncentracijo, spomin in sposobnost učenja.
Po ocenah EEA ima zaradi prometnega hrupa v Evropi več kot pol milijona otrok težave z bralnimi sposobnostmi.
Hrup lahko moti tudi spanje, povzroča stres in vpliva na duševno zdravje. Novejše raziskave nakazujejo še povezave z depresijo in demenco, vendar so za natančnejšo oceno teh vplivov potrebne dodatne raziskave.
Posebej ogroženi ljudje s srčno-žilnimi boleznimi
Pregled znanstvenih raziskav je pokazal, da so za škodljive učinke prometnega hrupa posebej dovzetni ljudje z že obstoječimi boleznimi srca in ožilja.
Najmočnejši dokazi veljajo za bolnike s koronarno boleznijo in tiste, ki so že preboleli srčni infarkt.
EEA sicer opozarja, da pri ocenjevanju zdravstvenih posledic ni dovolj upoštevati samo glasnosti hrupa, temveč tudi zdravstveno stanje in življenjske razmere prebivalcev.
Hrup, šole in bolnišnice
Po podatkih agencije je v Evropi približno 60.000 šol in 15.000 bolnišnic oziroma zdravstvenih centrov na območjih, kjer prometni hrup dosega ali presega 55 decibelov po kazalniku dnevno-večerno-nočne obremenitve.
EEA je v novi analizi proučila tudi razlike v izpostavljenosti cestnemu hrupu v 250 urbanih središčih Evropske unije.
Ugotovila je, da so povezave med socialno-ekonomskim položajem prebivalcev in izpostavljenostjo hrupu precej različne. V nekaterih mestih so bolj obremenjene revnejše soseske, drugod pa tudi premožnejša območja v mestnih središčih.
Na stopnjo izpostavljenosti vplivajo predvsem bližina prometnic, urbanistična ureditev, kakovost stanovanj in dostop do mirnejših površin.
Najnujnejši so ukrepi tam, kjer živijo najranljivejši
Evropska agencija za okolje priporoča, da države poleg splošnega zmanjševanja prometnega hrupa več pozornosti namenijo posebej občutljivim območjem.
Med možnimi ukrepi navaja:
- zmanjševanje prometa v okolici šol in bolnišnic,
- omejevanje hitrosti,
- boljše prostorsko načrtovanje in
- ohranjanje mirnih mestnih območij.
Pri načrtovanju ukrepov bi bilo treba upoštevati tudi druge okoljske obremenitve, kot so onesnažen zrak, vročina in pomanjkanje zelenih površin, saj lahko njihovi skupni učinki dodatno povečajo zdravstvena tveganja.
