Na Nacionalnem inštitutu za biologijo (NIB) so raziskovalke Oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo predstavile rezultate mednarodnega projekta ADAPT, ki se osredotoča na razvoj krompirja – “super krompirja” – odpornega na vremenske ekstreme.
Dogodek je poudaril ključno vlogo rastlinske znanosti pri iskanju rešitev za globalne izzive, povezane s podnebnimi spremembami, in pomen interdisciplinarnega pristopa v sodobnem kmetijstvu.
V uvodnem nagovoru je prof. dr. Maja Ravnikar, direktorica NIB, izpostavila, da je razvoj na področju zdravja rastlin izjemno dinamičen, saj vključuje metodologije iz področja biologije, matematike, biotehnologije, bioinformatike in samo tak, vključujoč in multidisciplinaren pristop omogoča znanosti sodobno načrtovanje rastlin, ki so dovolj odporne in kljubujejo stresu na poti do potrošnika. Izpostavila je, da so za rastline eden izmed največjih izzivov prav podnebne spremembe, ki neposredno vplivajo na pridelavo hrane. Zato je razumevanje rastlinskih odzivov na klimatski stres ključnega pomena za razvoj odpornih poljščin, ki bodo lahko zagotavljale stabilen pridelek tudi v spremenjenih okoljskih pogojih.
Pomen prenosa znanstvenih raziskav v kmetijske prakse
Prof. dr. Kristina Gruden, vodja Oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo NIB je ob povzetku predstavitev raziskovalk poudarila pomen prenosa znanstvenih spoznanj v prakso ter nadaljnjega raziskovanja za razvoj trajnostnih kmetijskih praks. Poudarila je, da vsa ta predstavljena orodja, bi omogočala lažje delo za pridelovalce in boljši donos ob manj obremenjujočem odnosu do zemlje in okolja. Ker je Slovenija le 40% samozadostna, je izpostavila vizijo za oblikovanje konkretnih rešitev.
Prva rešitev, ki jo je prof. dr. Gruden omenila, je razvoj novih sort, ki omogočajo konstanten donos, do njih pa pridemo z žlahtnenjem in selekcijo najboljših lastnosti za doseganje želene ali tarčne odpornosti krompirja. Kot drugi sklop rešitev pa je prof. dr. Gruden navedla bolj pametne kmetijske prakse (uporaba dronov, elektronsko spremljanje pridelave itd.), ki opolnomočijo in informirajo kmeta o primernosti sorte za določeno kmetijsko površino ali mu predlagajo konkretno intervencijo na kmetijsko površino. Predstavljene raziskave, rešitve in znanje projekta ADAPT, so zelo praktična pot tudi za pridelovalce do t. i. “preciznega kmetijstva” (precision agriculture), ki vodi v bolj učinkovito delo na pridelovalnih površinah, boljšem donosu in do trajnostnih kmetijskih praks.
